Jedro

Nasprotni udeleženki tudi s pritožbo ni uspelo zasejati dvoma v pravilnost podanega mnenja, da bi bilo zato treba zahtevati mnenje drugih izvedencev. Pritožbena kritika o metodološki neustreznosti izdelanega mnenja je posplošena. Iz mnenja, kot tudi iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, na podlagi česa sta izvedenki tvorili zaključke, ki sta jih naredili. Izvedenki sta mnenje dopolnili, odgovorili sta na vsa vprašanja ter svoje zaključke obsežno argumentirali, prav tako sta bili dodatno zaslišani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep s 16. 7. 2020 (I. točka izreka) in delno ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe ter izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike med njim in njegovima sinovoma A. A. in B. B. (II. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka je zoper zavrnilni del prvostopenjskega sklepa vložila pritožbo, zoper ugodilni del pa ugovor. V pritožbi (o ugovoru bo odločilo prvostopenjsko sodišče) navaja, da jo vlaga iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Izvedenskemu mnenju dr. C. C. in docentke dr. D. D. očita pomanjkljivosti, ki niso bile odpravljene niti z dopolnilnim mnenjem, ne z zaslišanjem. Meni, da je bila premalo raziskava spolna zloraba. Problematizira metodološko neustreznost izdelave mnenja. Sklicuje se na mnenje dr. E. E. s Fakultete za varnostne vede, ki je bilo izdelano 4. 1. 2021, zato ga ni mogla predložiti prej. Navaja, da so ugotovite izvedenk znanstveno in strokovno neverodostojne, mnenje pa ne podaja odgovorov, ki bi bili utemeljeni na splošno sprejetem mnenju v stroki ali znanosti. Manjkajo ključni podatki, ki sodišču omogočajo samostojno presojo dokazne vrednosti izvedenskega mnenja. Izvedenka C. C. je na zaslišanju izjavila, da gre za sugestibilna vprašanja, še preden je slišala posnetek in vnaprej odločila o njihovem pomenu. V dopolnilnem mnenju ni uporabila metod psihološke presoje, ampak je delovala po principu vnaprejšnje prepričanosti, kar kaže na njeno pristranskost. Obstaja verjetnost, da je pretvarjanje očeta posledica njegove osebnostne motnje, ki jo odrasli spretno prikrivajo. Z uporabo neustrezne metodologije izvedenk tega ni bilo mogoče odkriti. Predlaga postavitev novega izvedenca klinične psihologije ter zaslišanje dr. E. E. in njegovo soočenje z izvedenko. Predlaga tudi postavitev sodnega izvedenca psihologije družine. A. A. ni nihče poslušal, sodna izvedenka ga je obravnavala le 20 minut in to je vse. Četudi izvedenki zlorabe nista potrditi, je nista niti ovrgli. To pomeni, da je sum še vedno podan. A. A. je po stiku 19. 12. 2020 povedal, da ima nasprotno udeleženko in B. B. tako rad, „da mu bo kar voda iz lulčka pritekla“. Gre za izjavo, ki nakazuje, da je bil lahko izpostavljen spolni zlorabi. Taka izjava terja temeljito preiskavo. Govoril je tudi, da ko gre k očetu, je kot ježek, ki ima bodice, da se brani. V zvezi s tem je v vrtcu narisal risbo ježa in uporabil le črno barvo. B. B. pa je po stiku z očetom doma jokal ter se bal tuširanja. To se pri njemu dogaja le po stiku z očetom. Nasprotna udeleženke je tudi pri B. B. začela opažati erekcije, ki jih do sedaj ni imel. Taka ravnanja terjajo dodatno preiskavo. Predlagatelj nima niti ustreznih starševskih kapacitet. 3. Obseg in dinamika stikov ni ustrezna, po stikih pa se pri A. A. pojavlja regresivno vedenje. Začel je močiti posteljo in se bati stvari. Stik je predolg, A. A. joka, da ne bi šel na stik, predlagatelj pa se med prevzemom otrok redno dere na nasprotno udeleženko in se obnaša agresivno. Predlagatelj ne zna kuhati, zato vsako soboto prinese kosilo njegova mama. Otroka sta pri predlagatelju cele dneve v stanovanju in se dolgočasita, kar ni primerno, saj potrebujeta gibanje na svežem zraku. Na stiku 16. 12. 2020 sta se A. A. in oče igrala mečevanje z dolgimi palicami, taka igra pa je v A. A. vzbudila agresivne izbruhe. Na stiku 19. 12. 2020 so bili cel dan v stanovanju, oče A. A. ni dovolil spati z dudo in mu ni dal mleka pred spanjem. Stiki vsak vikend so za otroka preobsežni, poleg tega imata otroka pravico preživljati vikende tudi z mamo. Tak režim stikov ne omogoča ne letnih, ne zimskih počitnic.

4. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Prvostopenjsko sodišče je zaradi suma spolne zlorabe1 z začasno odredbo z 10. 2. 2020 odločilo, da potekajo stiki med predlagateljem in njegovima mladoletnima sinovoma pod nadzorom, in sicer vsak torek in četrtek od 11.00 do 12.00 ure v prostorih Centra za socialno delo ... ob navzočnosti strokovnega delavca. Stiki so zato potekali na centru za socialno delo, ki je stike nadzoroval in o poteku obveščal sodišče. To je po prejemu poročila centra za socialno delo s 13. 8. 2020 in klinično psihološko in psihiatričnega izvedenskega mnenja izvedenk dr. C. C. in doc. dr. D. D. (list. št. 262 do 294) z novo začasno odredbo s 16. 7. 2020 stike med otrokoma in očetom sprostilo in določilo, da ti potekajo vsako soboto od 9.00 do 17.00 ure, med A. A. in očetom pa tudi vsako sredo popoldne.

7. Nasprotna udeleženka je sprostitvi stikov ugovarjala, prvostopenjsko sodišče pa je z izpodbijanim sklepom njen ugovor zavrnilo. Zoper odločitev o zavrnitvi ugovora je nasprotna udeleženka vložila pritožbo, o kateri pritožbeno sodišče sedaj odloča. Zoper ugodilni del, s katerim je prvostopenjsko sodišče z začasno odredbo na novo uredilo stike med predlagateljem in otrokoma, je nasprotna udeleženka vložila ugovor, ki ga bo obravnavalo prvostopenjsko sodišče. 8. Pritožnica v pritožbi problematizira metodološko (ne)ustreznost izdelanega izvedenskega mnenja in se zavzema za postavitev novega izvedenca klinične psihologije ter prilaga mnenje dr. E. E. Predlaga tudi njegovo soočenje z izvedenkama. Pritožbeni očitki in predlogi niso utemeljeni.

9. Klinično psihološko in psihiatrično mnenje izvedenk, ki ju je sodišče med postopkom postavilo, je prvostopenjsko sodišče v celoti sprejelo in ga ocenilo kot temeljito in argumentirano (12. točka obrazložitve). Izvedenki sta mnenje dopolnili in bili dodatno zaslišani. Na pripombe in vprašanja udeležencev postopka sta odgovorili. Če nasprotna udeleženka z mnenjem izvedenk ni zadovoljna, to mnenju ne odvzame teže. V mnenju ni nasprotij, ne pomanjkljivosti. Nasprotni udeleženki tudi s pritožbo ni uspelo zasejati dvoma v pravilnost podanega mnenja, da bi bilo zato treba zahtevati mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožbena kritika o metodološki neustreznosti izdelanega mnenja je posplošena. Iz mnenja, kot tudi iz razlogov prvostopenjskega sklepa izhaja, na podlagi česa sta izvedenki tvorili zaključke, ki sta jih naredili (na podlagi podatkov spisa, opisov vedenja otroka na stikih, opisov in ocen staršev, strokovnega pregleda in psiholoških testov). Izvedenki sta mnenje dopolnili, odgovorili sta na vsa vprašanja ter svoje zaključke obsežno argumentirali, prav tako sta bili dodatno zaslišani.

10. Izvedenki sta pri A. A. zaznali znake razvojne nevrološke motnje2, ki je prirojena in ne znakov, ki bi bili tipični pri otrocih, ki so jih starši zlorabili. Znakov, ki bi kazali, da naj bi bil A. A. spolno zlorabljen, nista ugotovili niti klinična psihologinja F. F., ne pedopsihiatrinja G. G. (zanjo je sicer pregled opravil specializant H. H.), kamor je udeleženka odpeljala otroka na (dodatni) pregled samoiniciativno.

11. Izvedenki sta se opredelili tudi do dečkove izjave na posnetku in do njegovih risb, ki jih je predložila nasprotna udeleženka, vendar sta jih ocenili kot vzete iz konteksta. Prav tako se je do navedenega opredelilo prvostopenjsko sodišče v razlogih, ki izhajajo iz 8. in 9. točke obrazložitve in jih pritožbeno sodišče sprejema. Pritožbeni očitki v zvezi s tem zato niso utemeljeni.

12. Izvedenki nista ugotovili, da naj bi imel predlagatelj osebnostno motnjo, ki jo v pritožbi zatrjuje nasprotna udeleženka. Tudi očitek, da predlagatelj nima starševskih kapacitet, nima podlage v ugotovitvah izvedenk ter v podatkih spisa. Dogodki, na katere se sklicuje predlagateljica v pritožbi, ko naj bi bil A. A. po stikih razburjen in naj bi se težko pomiril, potrjujejo ugotovitev izvedenk o nekaterih znakih razvojne motnje in ne trditev nasprotne udeleženke o zlorabah s strani predlagatelja.

13. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča o sprostitvi izvrševanja stikov med predlagateljem in obema sinovoma, saj temelji na strokovnih ugotovitvah sodno postavljenih izvedenk ter mnenju centra za socialno delo, ki je stike pod nadzorom spremljal. 14. Zoper režim izvrševanja stikov je vložila nasprotna udeleženka ugovor, o katerem bo odločilo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče (le) dodaja, da so ob tako določenih stikih vsi vikendi razdrobljeni, izmenjavanje otrok vsak vikend pa utegne biti naporno. Tak režim stikov preko vikenda tudi ne omogoča počitnic, kar navaja nasprotna udeleženka v pritožbi (ugovoru), kar bo presojalo sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru.

15. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani del sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

1 Okrožno državno tožilstvo je kazensko ovadbo zoper predlagatelja in njegovega očeta zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, s sklepom Kt/000/2020 z 18. 2. 2021 zavrglo in o tem obvestilo Višje sodišče v Ljubljani 5. 3. 2021 ter sodišču poslalo sklep o zavrženju, ki se nahaja v spisu. 2 Manjša gibalna spretnost, šibkejše prilagoditvene sposobnosti, večja togost v vedenju, rigidnost, težje preusmerjanje, težje sprejemanje novih situacij, težave s samopomirjanjem in nadzorovanjem svojega vedenja.