Jedro

V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju gre za vzajemne dajatve in aleotornost, česar pa v primeru sporne darilne pogodbe ni. Res, da sporna pogodba vsebuje določene zaveze toženca, a od izpolnjevanja le-teh ni odvisna veljavnost darilne pogodbe, saj so zaveze toženca nedefinirane in ohlapne, pa tudi izrecna določba o preklicu pogodbe zaradi stiske se izrecno sklicuje na člen 539 OZ. Zaveza po svojih najboljših močeh ni jasna zaveza in v primeru odplačne pogodbe ne predstavlja jasne zaveze ter vsled tega ne gre za odplačnost, kar velja tudi za obveznost do tožnice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencu v znesku 2.424,38 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit ter da so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da namen sklenjene pogodbe ni bil oškodovanje tožnice, bi se toženec držal domnevne zaveze iz pogodbe, da bo pomagal odplačati denarni znesek, prisojen v korist tožnice in ne bi poskušal z ustanovitvijo zemljiškega dolga. Toženec in njegov oče sta po lastni volji sklenila darilno pogodbo in iz njene vsebine izhaja, da gre za darilno pogodbo. Dajatev ene stranke v ničemer ni pogojevana z dajatvijo druge stranke. Toženec ni nikoli trdil, da je šlo za drugačno pogodbo. Če bi bil namen strank drugačen ne pa darilen, bi stranki zapisali, da lahko darovalec vse ali del zahteva nazaj, če toženec ne bi izpolnjeval svojih zavez, pa se za to nista odločila, ampak sta izrecno zapisala, da se pogodba prekliče po pogojih za darilno pogodbo. V nasprotju z načelom varnosti in poštenja, da bi se zgolj v primeru, da bi bila ogrožena neodplačana pridobitev toženca pogodba štela za odplačno. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ima povsem drugačno vsebino. Dejstvo, da je dogovorjena pravica brezplačnega bivanja v spodnjih prostorih, ne izključuje pojma darilne pogodbe. Sporna darilna pogodba vsebuje določene zaveze toženca, a od izpolnjevanja le-teh ni odvisna darilna pogodba. Četudi bi sodišče štelo, da je pogodba vsebovala zaveze toženca kot obdarjenca, ki so bile dovolj opredeljene, to še ne pomeni, da pogodba dobi naravo odplačnosti. Če se je toženec res nekaj zavezal, to ne pomeni, da s tem pogodba dobi naravo odplačnosti. V takem primeru poznamo institut mešanega darila in bi sodišče moralo ugotavljati ekvivalentnost. Za toženca v danem primeru ne obstoji nobeno tveganje, koliko obveznosti je moral in bo moral izpolniti, saj je premoženje brezpogojno dobil. Tudi zaradi odsotnosti tveganja in aleotornosti ni mogoče govoriti o odplačni naravi pogodbe oziroma pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Dokazno breme o odplačnosti nosi toženec. Pritožba opozarja tudi na načelo nesorazmernosti.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica s tožbo izpodbija dolžnikovo dejanje, to je darilno pogodbo, k ista jo sklenila toženec in dolžnik (toženčev oče) 11. 2. 2010. Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno pogodbe presojati po vsebini in ne po naslovu, vendar so zaključki sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za odplačni posel materialnopravno napačni, kot utemeljeno opozarja pritožba. Na področju sklepanja pogodb velja sicer svoboda strank, vendar sta v konkretnem primeru toženec in njegov oče po lastni volji poimenovala pogodbo kot darilno in ima v točki I povsem jasno vsebino darilne pogodbe in dajatev ene stranke ni v ničemer pogojevana z dajatvijo druge stranke, česar toženec niti ni trdil, kot pravilno opozarja pritožba, prav tako to izhaja iz same darilne pogodbe v točkah V in VI v zvezi z davščinami in preklicem darila. Če bi bil namen strank res drugačen ne pa darilen, bi stranki jasno zapisali, da lahko darovalec vse ali del zahteva nazaj, če toženec kot obdarjenec ne bi izpolnjeval svojih zavez. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ima povsem drugačno vsebino kot sporna darilna pogodba. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega, drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse ali del premoženja, ki obsega nepremično in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve izročitve (prvi odstavek 557. člena OZ). V primeru take pogodbe gre za vzajemne dajatve in aleotornost, česar pa v primeru sporne darilne pogodbe ni. Res, da sporna pogodba v točki IV vsebuje določene zaveze toženca, a od izpolnjevanja le-teh ni odvisna veljavnost darilne pogodbe, saj so zaveze toženca nedefinirane in ohlapne, pa tudi izrecna določba o preklicu pogodbe zaradi stiske (člen VI pogodbe se izrecno sklicuje na člen 539 OZ). Zaveza po svojih najboljših močeh (točka IV pogodbe) ni jasna zaveza in v primeru odplačne pogodbe ne predstavlja jasne zaveze ter vsled tega ne gre za odplačnost, kar velja tudi za obveznost do tožnice (drugi odstavek točka IV sporne pogodbe). V zvezi s sporno pogodbo sodišče tudi ni presojalo vzajemnosti dajatev, poleg tega v zvezi s sporno pogodbo za toženca ne obstoji nobeno tveganje, koliko obveznosti je moral in bo moral izpolniti, da bi premoženje dobil, saj je premoženje dobil brezpogojno in že zaradi odsotnosti in tveganja ter aleotornosti kot že omenjeno, ni mogoče govoriti o odplačni pogodbi.

6. Pravna presoja sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za odplačni pravni posel je napačna in je bilo v posledici tega pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti v nadaljnje odločanje (365. člen točka 3 ZPP). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko odločiti o zadevi.

7. Izrek o stroških temelji na določbi člena 165 ZPP.