Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotavljanje okoliščin, pomembnih za optimalen obseg stikov, stvar končne odločitve, vendar je treba stike tudi v začasni odredbi urediti tako, da bodo dejansko zaživeli. Navedeno pa terja, da sodišče v določeni meri upošteva dnevni in tedenski ritem otrok in staršev.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se - v drugi alineji točke I.2. izreka besedilo "v šoli po koncu šolskih obveznosti" nadomesti z besedilom "ob 16.45 uri na materinem domu", pred besedno zvezo "pri čemer" pa se doda besedilo "kadar ni pouka ali se izvaja na daljavo, pa do 8. ure na materin dom," - v tretji alineji točke I.2. izreka besedilo "v šoli po koncu šolskih obveznosti in jo istega dne najkasneje do 19.30 pripelje na materin dom" nadomesti z besedilom "ob 16.45 uri na materinem domu in jo naslednjega dne zjutraj pripelje v šolo, kadar ni pouka ali se izvaja na daljavo, pa do 8. ure na materin dom".
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na očetov predlog in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri (1) oče od njene izdaje ni dolžan plačevati preživnine za sina, dogovorjene s sodno poravnavo, (2) stiki med očetom in hčerjo potekajo (a) vsak drugi vikend od petka, ko oče deklico dvigne v šoli po koncu šolskih obveznosti, do ponedeljka zjutraj, ko jo odpelje v šolo, pri čemer se prvi tak stik izvede od 4. 6. do 7. 6. 2021, (b) vsak torek, ko oče dvigne hčer v šoli po koncu šolskih obveznosti in jo do 19.30 pripelje na materin dom, pri čemer se prvi tak stik izvede 1. 6., (c) sta starša dolžna dopuščati hčeri telefonske stike s tistim staršem, pri katerem se tedaj ne nahaja, (3) stiki med poletnimi počitnicami tako, da oče preživi s hčerjo strnjeno pet dni v juniju, da vsak izmed staršev preživi z deklico strnjeno po 14 dni, pri čemer v času poletnega dopusta z materjo tedenski stiki z očetom ne tečejo, (4) se materi prepove z otrokoma prečkati državno mejo ali zapustiti državo, (5) se kršitelju izreče denarna kazen 1.000 EUR (I. točka izreka). Kar je oče zahteval drugače ali več (drugačen obseg stikov in imenovanje izvršitelja), je sodišče zavrnilo.
2. Oče je zoper navedeni sklep vložil vlogo, ki jo je naslovil kot predlog za popravo in dopolnitev sklepa, ugovor in pritožba.
Predlaga popravo sklepa v delu, v katerem je denarna kazen zagrožena za primer kršitve sodne poravnave namesto pravilno začasne odredbe.
Ker so stiki urejeni le za čas, ko je hči v šoli, kmalu pa se bodo začele šolske počitnice, začasna odredba glede tedenskih stikov ne bo izvršljiva. Enako večja za primer morebitnega šolanja na daljavo. Predlaga, da se za te primere določijo natančne ure in lokacije prevzema. Upoštevaje svoj delovni čas in čas, ki ga potrebuje za prevoz do B., lahko deklico prevzame ob 16.45 uri. Konec stika naj se določi za naslednji dan ob 8. uri. V nasprotnem primeru bi bil z njo manj kot tri ure, od tega polovico časa na vožnji. Sploh med počitnicami je za hčer ugodneje, da pri očetu prespi.
Upoštevaje dosedanji potek prevzemov, hčerin šolski urnik in njegov delovni čas bi bilo ustrezneje, da hčer prevzame na njenem domu ob 16.45 uri. Hči konča s šolskimi dejavnostmi pred drugo uro, ob petkih pa nekaj čez dvanajsto. Če bi moral s službenim delom zaključiti tako, da bi hčer prevzel po pouku, bi bila njegova služba resno ogrožena. Poleg tega domala ves čas skrbi še za sina, ki ima stike z materjo le enkrat na dva tedna. Na drugi strani desetletni otroci običajno hodijo iz šole samostojno. Sprememba dosedanjega časa in kraja prevzema v sklepu ni obrazložena. Doslej je bila težava le v tem, da mati hčeri večkrat ni pustila na stik, a sam pričakuje, da po začasni odredbi do tega ne bo več prihajalo.
Če bi hčer ob torkih moral vrniti že do 19.30, bi bil z njo le kratek čas in še od tega bi polovico časa preživela na vožnji. Ker je stara 10 let, lahko pri njem opravi šolske obveznosti in pri njem prespi. Tako je potekal stik med tednom že doslej. Tako bi bila več časa tudi z bratom. Tudi ob petkih je za hčer bolje, da gre domov, si pripravi šolsko torbo za ponedeljek ter vse ostale potrebne stvari.
Ker končne odločitve ni pričakovati pred naslednjimi počitnicami, je zavrnitev predloga za začasno ureditev stikov med krajšimi počitnicami med šolskim letom, kot so potekali doslej, v škodo obeh otrok.
3. Mati v odgovoru na ugovor in pritožbo predlaga njuno zavrnitev. Oče postavlja v ospredje svoje interese. Izvajanje nočitev pri očetu je neprimerno, dokler sodišče ne prejme potrditve CSD o (ne)primernosti spalnega prostora, ki ga oče zagotavlja za hčer. Hči spi skupaj z njim in ne skupaj z bratom. O dekličinih stiskah ob izvajanju stikov je seznanjen pediater, ki naj ga sodišče pozove k podaji izjave. Seznanjen je tudi z zakajenostjo bivalnih prostorov in željo deklice, da ne prenočuje pri očetu. Oče očitno ne zmore tempa pri ukvarjanju z otrokoma. Hči je večkrat potožila, da med stikom ničesar ne počnejo skupaj. Pred ureditvijo počitniških stikov je treba preveriti stanovanjske pogoje.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po 273.b členu ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Po prehodni določbi 20. člena ZIZ-M1 se postopki, v katerih je bil predlog za zavarovanje vložen pred njegovo uveljavitvijo, dokončajo po določbah novega zakona.
6. Ker sta udeleženca pred izdajo izpodbijanega sklepa imela možnost, da se izrečeta o razmerju, ki ga sklep ureja, je pritožbeno sodišče tako ugovorne kot pritožbene navedbe predlagatelja obravnavalo kot pritožbo. O predlogu za popravo je odločilo že sodišče prve stopnje. Tudi odločitev o predlogu za izdajo dopolnilne odločbe je v pristojnosti sodišča prve stopnje.
7. Udeleženca sta starša štirinajstletnega fanta in desetletne deklice. S sodno poravnavo, sklenjeno 14. 9. 2017, sta se dogovorila o izvrševanju stikov med otrokoma in očetom. Med postopkom, ki teče o predlogih za spremembo ureditve tako glede zaupanja kot glede stikov in preživnine, je oče 10. 12. 2020 predlagal izdajo začasne odredbe in predlog kasneje dopolnil. Prvotno predlagana začasna odredba izhaja iz predpostavke, da se deklica začasno zaupa v varstvo in vzgojo očetu. V dopolnitvi, vloženi 21. 4. 2021, je navedel, da sodna poravnava omogoča različne razlage in se z materjo ne moreta dogovoriti o poteku stikov. Predlaga, da je hči pri njem od torka popoldan do srede zjutraj in vsak lihi teden od petka popoldan do ponedeljka zjutraj; - da jo ob 16.45 uri prevzame na materinem naslovu, in jo zjutraj pripelje v šolo, če ni pouka, pa do 8. ure na materin naslov; - da božično-novoletne počitnice v 2021 preživi od 24. 12. od 13. ure do 29. 12. do 13. ure pri očetu, preostanek pa pri materi, v naslednjem letu pa obratno in tako izmenjaje naprej; - da zimske, prvomajske in jesenske počitnice preživi prvo polovico pri očetu, drugo pa pri materi, tako da jo oče prevzame prvi šole prosti dan ob 9. uri in jo pripelje k materi na dan izmenjave ob 13. uri; - da sta starša dolžna dopustiti nemoteno telefonsko komuniciranje deklice z drugim od staršev.
8. Razmerje med starši in sinom je že začasno urejeno. Izpodbijana odločitev se nanaša na ureditev stikov med očetom in hčerjo. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, so urejeni stiki v korist otroka, stalna negotovost pa za otroka ogrožajoča. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je ugotavljanje okoliščin, pomembno za optimalen obseg stikov, stvar končne odločitve. Ne glede na to je treba stike tudi v začasni odredbi urediti tako, da bodo dejansko zaživeli, navedeno pa terja, da sodišče v določeni meri upošteva dnevni in tedenski ritem otrok in staršev.
9. Utemeljen je zato pritožbeni predlog, da oče prevzame hčer na materinem domu ob 16.45 uri in ne takoj po zaključku šolskih obveznosti. Desetletni otrok lahko iz šole domov prihaja sam, oče pa bo lahko opravil delo v rednem delovnem času in prišel iz A. do B. 10. Ob upoštevanju razlogov v izpodbijanem sklepu, ki so utemeljevali stik med tednom, je utemeljeno tudi podaljšanje stika ob torkih do srede zjutraj. K vpetosti očeta v hčerino šolsko delo in ohranitvi vezi z bratom, ki živi pri očetu, bi manj kot dvourni stik (če ne upoštevamo časa na vožnji) komajda kaj doprinesel. Na drugi strani niso izkazane okoliščine, ki bi govorile zoper podaljšanje stika čez noč. Taki stiki so bili že dogovorjeni s sodno poravnavo ter ob vikendih in med počitnicami še vedno potekajo. O neizkazanosti materinih navedb, s katerimi nasprotuje prenočevanju hčere pri očetu in ki jih je ponovila v odgovoru na pritožbo, se je prepričljivo izreklo že sodišče prve stopnje. Ker jih je mati le ponovila, ne da bi nasprotovala ovrednotenju v sklepu, zadostuje sklicevanje na razloge, podane v 12. in v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. K tem pritožbeno sodišče dodaja le, da ni izkazano, da deklica pri očetu ne bi imela svoje postelje.
11. Glede na ugotovljene težave v sporazumevanju med staršema je utemeljen tudi pritožbeni predlog za natančnejšo določitev ure in kraja prehoda deklice k materi v primeru, da ni šolskega pouka ali da se ta izvaja na daljavo.
12. O očetovem predlogu, naj se z začasno odredbo uredijo tudi stiki med krajšimi počitnicami med šolskim letom, se sodišče v izpodbijanem sklepu ni izreklo. Ker je za izdajo dopolnilnega sklepa pristojno sodišče prve stopnje, se pritožbeno sodišče o očetovih navedbah v zvezi s tem ne izreka.
13. Po navedenem je sodišče druge stopnje predlagateljevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v drugi in tretji alineji točke I.2. izreka spremenilo tako, da oče ob pričetku stika prevzame deklico ob 16.45 uri na materinem domu, da jo v primeru, ko na dan vrnitve ni pouka ali se izvaja na daljavo, do 8. ure vrne na materin dom in da se stik ob torkih podaljša do srede zjutraj (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
14. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo.
1 Uradni list RS, št. 36/21.