Jedro

Z ugovorom proti sklepu o izvršbi je pravico do pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora pridobil dolžnik. Zastavna dolžnika te pravice nimata, saj sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o njunem pravnem sredstvu - ugovoru. Izpodbijani sklep se nanju ne nanaša. Zato njuna pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba zastavnih dolžnikov B. D., L. ul. 3, K. in A. D., H. 24, Š., se zavrže. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 16.08.2001 sklenilo, da se ugovor dolžnika (I. d.o.o.) zavrne. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila zastavna dolžnika B.D. in A. D. zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala sta, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi, razveljavi sklep o izvršbi in postopek ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in, da upniku naloži stroške pritožbenega postopka. Upnik je na pritožbo odgovoril. Navedel je, da zastavna dolžnika ugovora zoper sklep o izvršbi nista vložila. Predlagal je, da se njuna pritožba zavrže (kot nedopustna). Priglasil je stroške. Pritožba ni dovoljena. Sodišče druge stopnje mora po uradni dolžnosti paziti, ali je pritožbo vložila oseba, ki je to pravico imela. Dovoljenost pritožbe je ena izmed procesnih predpostavk dopustnosti pravnega sredstva (4. odst. 8. člena Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP). Iz podatkov spisa je razvidno, da zastavna dolžnika sklepu o izvršbi opr. št. Ig 1997/01989 - 2 z dne 27.04.1997 nista ugovarjala. Ugovarjal mu je le dolžnik (I. d.o.o.). Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor dolžnika (I. d.o.o.) zavrne, se na zastavna dolžnika B. in A. D. ne nanaša. Z ugovorom proti sklepu o izvršbi je pravico do pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora pridobil dolžnik (prim. 4. odst. 8. člena ZIP). Zastavna dolžnika te pravice nimata, saj sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločilo o njunem pravnem sredstvu - ugovoru (2. odst. 8. člena ZIP). Izpodbijani sklep se nanju ne nanaša. Zato njuna pritožba ni dovoljena (3. odst. 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V ugovoru zastavna dolžnika tudi nista navedel razlogov, ki bi kazali na to, da gre za ugovor, ki ga je ob zakonsko določenih pogojih (2. odst. 61. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 56. člena ZIZ), moč vložiti po izteku roka (ugovor po izteku roka). Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (glej 3. odst. 58. člena ZIZ, je to storilo sodišče druge stopnje na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker zastavna dolžnika s pritožbo nista uspela, bosta morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prim. 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je priglasil stroške odgovora na ugovor. Vendar je dolžnik (tudi zastavni dolžnik) dolžan upniku povrniti le stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (glej 5. odst. 38. člena ZIZ). Zato bo moral upnik stroške za odgovor na pritožbo zoper sklep, nositi sam. Odgovor na pritožbo zoper sklep namreč za izvršbo ni bil potreben. Določbe ZIP, ki je sicer prenehal veljati z uveljavitvijo ZIZ dne 14.10.1998, je sodišče druge stopnje uporabilo glede presoje dopustnosti pritožbe zato, ker je bil ugovor zoper sklep o izvršbi vložen pred uveljavitvijo ZIZ, pritožba zoper odločitev o ugovoru pa je po ZIP del ugovornega postopka (glej 4. odst. 8. člena ZIP).