Jedro

V ugovoru zatrjevanega neujemanja saldov dolžnik sploh ne obrazloži, niti ne prilaga nobenih dokazov za svoje trditve. Tako nedoločne navedbe niso relevanten ugovorni razlog, saj je zatrjevano neujemanje knjigovodskih evidenc okoliščina na dolžnikovi strani, ki nima nikakršne zveze z obstojem in izvršljivostjo upnikove terjatve.

Neplačilo dolžniku s strani družbe S... d.o.o., v stečaju, je razmerje s tretjim, ki nima zveze z upnikovo terjatvijo do dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da se izterjevani znesek ne ujema z njegovim saldom. Dela niso bila prevzeta na objektu in naročnik del, S. d.o.o., dolžniku kljub tožbi ni plačal, nato pa je prišel v stečaj.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je na podlagi 62. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da ni utemeljena. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega. Pritožbeno sodišče citirano določbo razlaga tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

V ugovoru zatrjevanega neujemanja saldov dolžnik sploh ne obrazloži, niti ne prilaga nobenih dokazov za svoje trditve. Tako nedoločne navedbe po oceni sodišča druge stopnje niso relevantne trditve, saj je zatrjevano neujemanje knjigovodskih evidenc okoliščina na dolžnikovi strani, ki nima nikakršne zveze z obstojem in izvršljivostjo upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Prav tako nejasen, posplošen in nedokazan je tudi ugovorni razlog, da dela niso bila prevzeta na objektu. Dolžnik sploh ne pojasni, kdo bi dela moral prevzeti in zakaj jih ni, ob tem pa ni jasno, za kakšna dela naj bi šlo, saj upnik z računi - verodostojnimi listinami sploh ne izterjuje plačila za delo, temveč za blago - avdio in video opremo. Neplačilo dolžniku s strani družbe S. d.o.o., v stečaju, je razmerje s tretjim, ki nima vpliva na upnikovo terjatev do dolžnika.

Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni utemeljil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo (ugovor) na podlagi 2.točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno.