Jedro

Po določilu 1. točke 212. člena ZD sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo, če je med njimi spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Dikcija tega člena glede subjektov, med katerimi so sporna dejanska ali pravna vprašanja, je ožja od ureditve v 210. členu ZD, ki ureja napotitev na pravdo za vse stranke zapuščinskega postopka.

Sklep o napotitvi na pravdo ne predstavlja meritorne odločitve, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v že pravnomočno razsojeno stvar.

Sodišče je A. A. glede spornih vprašanj o pravni veljavnosti oporoke že napotilo na pravdo, pa možnosti njihove razrešitve pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka ni izkoristila. Ker ponovna izdaja napotitvenega sklepa povzroča neutemeljen zastoj v postopku ter krši pravico dedičev do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče izpodbijani sklep razveljavilo tudi glede odločitve o napotitvi na pravdo s tožbenim zahtevkom na razveljavitev in/oziroma ničnost oporoke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I.) in A. A. napotilo na pravdo, da zoper dediče B. B., S. K. in B. G. vloži tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom na ničnost in razveljavitev oporoke zapustnika z 20. 1. 2019 (II.) ter da v zapuščino po pokojnem spadajo gotovina v višini 60.000 in 10.000 EUR, njive, vinogradi, gozdovi, kmetija v vasi M., stanovanje v Ljubljani in premičnine, ki jih je zapustnik podedoval po svoji mami (III.). Odločilo je, da je tožbo treba vložiti v 30. dneh po pravnomočnosti sklepa (IV.) in za to obdobje oziroma v primeru vložene tožbe do zaključka pravdnega postopka zapuščinski postopek prekinilo (V.).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo oporočni dedič B. B. Opozarja, da je bila A. A. že napotena na pravdo na razveljavitev oporoke s sklepom s 16. 12. 2019, a tožbe ni vložila. Ponovna napotitev zato posega v že razsojeno stvar. Zmotna je tudi odločitev o napotitvi na pravdo glede obsega zapuščine, saj predlagateljica stvari ni specificirala, posledično pa je napotitveni sklep nepopoln in nedoločen. Zatrjevani znesek gotovine je naveden kot posreden podatek, pridobljen iz izjav tretje osebe in nima podlage v spisovnem gradivu. Predlaga, da sodišče sklep razveljavi in nadaljuje zapuščinski postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

_O napotitvi zaradi spora o obsegu zapuščine:_

4. Zapustnik, ki ni imel zakonitih dedičev prvega dednega reda, je z oporoko s 23. 5. 2008 kot oporočnega dediča vsega svojega premoženja določil svojega bratranca B. B., A. A. pa je volil 30.000 EUR. S kasnejšo oporoko z 20. 1. 2009 je razveljavil prvotno oporoko, izrecno tudi glede volila, in za dediča vsega premoženja ponovno imenoval pritožnika B. B. Ker A. A. ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti s pokojnim, čeprav je bila nanjo napotena s sklepom s 16. 12. 2019, v postopku nima položaja dediča. 5. Po določilu 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo, če je med njimi spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Dikcija tega člena glede subjektov, med katerimi so sporna dejanska ali pravna vprašanja, je ožja od ureditve v 210 členu ZD, ki ureja napotitev na pravdo za vse stranke zapuščinskega postopka. Ker A. A. v postopku ni dedinja, s svojim pavšalnim zatrjevanjem o večjem obsegu zapuščine, prekinitve postopka ne more doseči. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi njenih trditev postopek prekinilo in jo napotilo na pravdo z zahtevkom, da v zapuščino spada še v III. točki izreka sklepa našteto premoženje, je glede na navedeno napačna, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD.

_O napotitvi zaradi razveljavitve oziroma ugotovitve ničnosti oporoke:_

6. Sklep o napotitvi na pravdo ne predstavlja meritorne odločitve, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v že pravnomočno razsojeno stvar. Vendar pa lahko sodišče ponovno napoti udeležence na pravdo le glede spornih dejstev, ki so se v postopku na novo izpostavila, saj bi bila v nasprotnem primeru omogočena zloraba tega instituta za zavlačevanje postopka. Sodišče prve stopnje je na naroku 11. 11. 2019 ugotovilo, da je med dediči spor o pristnosti in pravni veljavnosti oporok, pri čemer je bilo zatrjevano, da pokojni ni bil oporočno sposoben, da je bil depresiven, samomorilen, da je užival alkohol, da je bilo z njim težko komunicirati, da je oporočni dedič večkrat prišel k njemu po podpis, a zapustnik ni vedel, kaj podpisuje, A. A. pa je še posebej navedla, da se sam ni zmogel podpisati. Glede na te trditve je sodišče prve stopnje že 16. 12. 2019 izdalo napotitveni sklep, s katerim je zakonite dediče in A. A. napotilo, da v pravdnem postopku vložijo tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom na razveljavitev zapustnikovih oporok. Ker tožba ni bila vložena, pri čemer udeleženci na izrek napotitvenega sklepa niso vezani, je sodišče z zapuščinskim postopkom 1. 7. 2020 nadaljevalo.

7. Na naroku 9. 3. 2021 je A. A. dodatno navedla, da podpis na drugi oporoki ni delo zapustnika, saj ga je nekdo moral držati za roko, pa tudi, da se je zapustnik oporočnega dediča bal in da vsebina druge oporoke ne izraža prave zapustnikove volje. Po oceni pritožbenega sodišča gre le za nadaljevanje trditev v zvezi s pristnostjo in pravno veljavnostjo oporok, ki so bile podane že na naroku 11. 11. 2019 v sklopu navedb, da se pokojni ni zmogel sam podpisati, da ni bil oporočno sposoben in da oporoka ne izraža njegove prave volje. Sodišče je A. A. glede spornih vprašanj o pravni veljavnosti oporoke že napotilo na pravdo, pa možnosti njihove razrešitve pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka ni izkoristila. Ker ponovna izdaja napotitvenega sklepa povzroča neutemeljen zastoj v postopku ter krši pravico dedičev do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče izpodbijani sklep razveljavilo tudi glede odločitve o napotitvi na pravdo s tožbenim zahtevkom na razveljavitev in/oziroma ničnost oporoke.

_Sklepno:_

8. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi oporočnega dediča ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju zapuščinski postopek zaključi z izdajo sklepa o dedovanju.