Obveščanje po elektronski pošti

Datum

27.01.2025

Številka

07121-1/2025/21

Kategorije

Elektronska pošta, Neposredno trženje, nagradne igre, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 10. 1. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede obveščanja naročnika po elektronski pošti. V pogodbo o sodelovanju z naročnikom želite vključiti pogodbeni člen, ki bi urejal obveščanje naročnika po elektronski pošti o aktualnih vsebinah, ki so povezane z izvajanjem pogodbe (npr. pomembne informacije, novice s področja skupnega interesa), pri čemer bi naročnik imel možnost, da takšno obveščanje kadarkoli prekliče. Zanima vas, ali je takšno določilo ustrezno za vključitev v pogodbo in ali je za izvajanje tovrstnega obveščanja potrebno pridobiti osebno privolitev naročnika ali pa so tovrstne aktivnosti skladne z zakonodajo, če so ustrezno vključene v pogodbo?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Neposredno trženje po elektronski pošti je različno urejeno, ko gre za sporočila posredovana pravnim oziroma fizičnim osebam. V obeh primerih morajo sporočila izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 6. člena ZEPT, ki določajo informacije, ki jih mora komercialno elektronsko sporočilo jasno vsebovati. Fizičnim osebam se lahko komercialna elektronska sporočila posredujejo le ob njihovem predhodnem soglasju, oziroma, če prodajalec svojemu bivšemu kupcu ponuja podobno blago ali storitev, pod pogoji iz drugega odstavka 226. člena ZEKom-1. IP domneva, da bi lahko posameznik soglasje podal tudi v sami pogodbi, v kolikor bi bilo soglasje podano <i>izrecno</i> (npr. s ločenim podpisom). V skladu z določbo drugega odstavka 226. člena ZEKom-2 mora imeti posameznik možnost zavrniti neposredno trženje podobnih izdelkov/storitev na svoj elektronski naslov že v trenutku, ko je elektronski naslov pridobljen. IP domneva, da bi bila možnost zavrnite neposrednega trženja posamezniku lahko dana v sami pogodbi, v kolikor bi bila posamezniku ta možnost ponujena <i>jasno</i> in <i>izrecno</i>.

Za inšpekcijski nadzor nad pravilnim izvrševanjem določb ZEKom-2 o neželeni komunikaciji je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Posameznik ima pravico, da ugovarja obdelavi osebnih podatkov za namene neposrednega trženja (21. člen Splošne uredbe), upravljavec pa dolžnost, da v primeru ugovora posameznika preneha z obdelavo osebnih podatkov posameznika za ta namen.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

Iz vašega zaprosila ni povsem jasno, ali je naročnik pravna ali fizična oseba ter ali naročniku nameravate pošiljati elektronska sporočila zgolj z vsebino, ki je pomembna za izpolnitev konkretne pogodbe, ali morda tudi sporočila, ki bi lahko imela komercialno/promocijsko naravo. Uvodoma IP pojasnjuje, da po njegovem mnenju neposredno trženje ne obsega le promocije plačljivega izdelka ali storitve, ampak obsega vse dejavnosti promocije produktov, storitev, idej, ljudi, političnih programov, ki so usmerjene na določenega posameznika, ki prejme tako promocijsko sporočilo – bodisi po navadni pošti, po elektronski pošti, telefonu ali z drugimi sredstvi. Nadalje IP pojasnjuje še, da področje neposrednega trženja z uporabo elektronskih sredstev (torej tudi elektronskega naslova) urejata posebna predpisa, in sicer Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, 18/23 – ZDU-1O; ZEKom-2) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo, 19/15, 189/21 – ZDU-1M, 18/23 – ZDU-1O in 30/24 – ZIUETDS; ZEPT). Nadzor nad izvajanjem določb ZEKom-2 o neželeni komunikaciji izvaja Agencija RS za komunikacijska omrežja (AKOS), nadzor nad izvajanjem določb ZEPT pa Tržni inšpektorat (TIRS), zato IP ne more podajati mnenj glede dopustnosti pošiljanja komercialnih elektronskih sporočil.

V kolikor je naročnik fizična oseba in se vsebina elektronskega sporočila nanaša zgolj na informacije, ki so pomembne za izvajanje pogodbe (in torej ne gre za neposredno trženje po ZEKom-2), bi po mnenju IP pravno podlago za pošiljanje takšnega sporočila lahko predstavljala točka (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ("obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe") in soglasje posameznika za prejem takšnih sporočil ne bi bilo potrebno.

V kolikor pa ima vsebina sporočila komercialno naravo pa, kot pojasnjeno zgoraj, veljajo določbe ZEKom-2 in ZEPT. IP pojasnjuje, da ZEKom-2 ureja vprašanja neposrednega trženja v 226. členu. V prvem odstavku 226. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. IP domneva, da bi lahko posameznik soglasje podal tudi v sami pogodbi, v kolikor bi bilo soglasje podano <i>izrecno</i> (npr. s ločenim podpisom). Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da lahko, ne glede na določbe prvega odstavka, fizična ali pravna oseba, ki od <b>kupca svojih izdelkov ali storitev</b> pridobi njegov elektronski naslov za <i>elektronsko pošto</i>, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih <b>podobnih izdelkov ali storitev</b> pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike <i>pridobljeni</i> in <i>ob vsakem sporočilu</i>, če kupec ni zavrnil takšne uporabe <i>že na začetku</i>. Navedena ureditev se skladno s četrtim odstavkom istega člena uporablja le za fizične osebe. V skladu z navedeno določbo mora imeti posameznik možnost zavrniti neposredno trženje na svoj elektronski naslov že v trenutku, ko je elektronski naslov pridobljen. IP domneva, da bi bila možnost zavrnite neposrednega trženja posamezniku lahko dana v sami pogodbi, v kolikor bi bila posamezniku ta možnost ponujena <i>jasno</i> in <i>izrecno</i>. Za neposredno trženje posameznikom/fizičnim osebam bo po mnenju IP načeloma šlo v primerih, ko se sporočila pošiljajo na elektronske naslove določenih (npr. ime.priimek@druzba.si) ali določljivih oseb.

ZEPT pa ureja področje neposrednega trženja v 6. členu. Prvi odstavek določa informacije, ki morajo iz komercialnega sporočila jasno izhajati in pravi, da lahko ponudnik storitev pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:

– je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,

– je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,

– so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in

– so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.

ZEPT ne vsebuje pogoja, da je potrebno predhodno soglasje pridobiti tudi od prejemnikov, ki so pravne osebe. Drugi odstavek 6. člena ZEPT namreč izrecno določa, da mora ponudnik poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, pri pošiljanju komercialnih sporočil, ki so del storitev informacijske družbe, upoštevati tudi pravila o soglasju prejemnika storitve skladno z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.

Potrebno je torej razlikovati, ali gre za sporočila posredovana z namenom neposrednega trženja pravnim ali fizičnim osebam. V obeh primerih morajo sporočila izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 6. člena ZEPT, za posredovanje elektronskih sporočil fizičnim osebam, pa mora biti izpolnjen tudi pogoj glede predhodnega soglasja iz prvega odstavka 158. člena ZEKom-1, oziroma pogoj glede ponujanja podobnih izdelkov ali storitev kupcem na podlagi drugega odstavka 158. člena ZEKom-1.

Ali bi šlo v vašem konkretnem primeru za neposredno trženje fizičnim ali pravnim osebam, pa IP ne more ugotavljati, saj je za tolmačenje navedenih pravnih podlag pristojen AKOS oziroma TIRS.

IP pojasnjuje tudi, da ima skladno z 21. členom Splošne uredbe posameznik pravico, da ugovarja obdelavi osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, upravljavec pa dolžnost, da v primeru ugovora posameznika preneha z obdelavo osebnih podatkov posameznika za ta namen. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, mora biti na pravico do ugovora izrecno opozorjen najpozneje ob prvem komuniciranju z njim in se mu mora to pravico predstaviti jasno in ločeno od vseh drugih informacij.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka