Jedro

Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnih naslovov, na katere je vezan davčni urad, ki opravlja izvršbo. V tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na to, da ne ve za katera melioracijska območja in nadomestila za uporabo sicer neobstoječega stavbnega zemljišča gre. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnika, ker za to nima pravne podlage.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva je prvostopenjski upravni organ odločil, da se dolžniku A.A., opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki znaša na dan 1. 4. 2014 glavnica: 74,99 EUR, zamudne obresti: 4,13 EUR, stroški sklepa 25 EUR, skupaj 104,19 EUR (1. točka izreka). 2. točka določa, da se opravi denarna izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri banki B. d.d. V 3. točki izreka je določeno, kako se opravi rubež sredstev in kaj se upošteva kot izvzetje in omejitev izvršbe. 4. točka določa dolžnost banke po prejemu sklepa o izvršbi. 4. točka izreka določa vse izvršilne naslove, datum njihove izvršljivosti, dolžne zneske EUR in navedbo ali so bile obresti obračunane. V 5. točki so določene prepovedi razpolaganja dolžnika z njegovimi sredstvi. 6. točka določa stroške davčne izvršbe, ki jih plača dolžnik. 7. točka določa, da vložena pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe.

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanašajo na začetek davčne izvršbe in izvršilne naslove, zaračunavanje zamudnih obresti, katera sredstva so iz davčne izvršbe izvzeta in omejitve davčne izvršbe. V nadaljevanju se sklicuje na Pravilnik o izvajanju ZDavP-2 in določbe, ki se nanašajo na pravna sredstva in možnosti izpodbijanja izvršilnega naslova.

3. S pritožbeno odločbo je tožena stranka spremenila prvostopenjski sklep davčnega organa tako, da je v 4. točki izreka besedilo izvršilnega naslova pod zaporedno številko 3 nadomestila z drugim besedilom (izvršilnim naslovom). V preostalem delu je prvostopenjski sklep potrdila in pritožbo zavrnila. V obrazložitvi navaja, da so pod zaporednimi številkami od 3 do 7, v 4. točki izreka izvršilni naslovi nepopolno navedeni v številkah, zato jih dopolnjuje oziroma spreminja del izreka izpodbijanega sklepa. V obravnavani zadevi gre za odločbo o odmeri nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za leti 2011 in 2012 ter za odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013. V nadaljevanju še navaja, da prošnjo za odpis davka rešuje davčni organ prve stopnje v samostojnem postopku. Razlaga še stroške postopka in kdo jih plača. 4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da gre za nekaj, kar nikoli ni bilo opravljeno in je celotni projekt nedokončano propadal. Ne ve za kakšno nadomestilo uporabe neobstoječega stavbnega zemljišča gre. Tega ne more plačati, zato prosi, da ga sodišče v celoti oprosti plačila tega davčnega dolga. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse. Tožnik je starejša oseba na berglah, ki se bori za golo preživetje in brez rednega mesečnega denarnega dohodka, zato prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je predmet upravnega spora izpodbijani sklep, ki se nanaša na davčno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva v višini dolžnega zneska 104,12 EUR. Ta se opravi na podlagi izvršilnih naslovov, ki jih oba upravna organ določno navajata.

8. Izpodbijani sklep, ki ga je v izreku glede izvršilnih naslovov tožena stranka popravila, je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, na katere se upravni organ sklicuje in jih sodišče v izogib ponavljanju ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V spornem primeru je bila izvršba začeta na podlagi izvršilnih naslovov, na katere je vezan davčni urad, ki opravlja izvršbo. Sodišče tožniku še pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na to, da ne ve za katera melioracijska območja in nadomestila za uporabo sicer neobstoječega stavbnega zemljišča gre. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnika, ker za to nima pravne podlage.

9. Sodišče je po uradni dolžnosti preverilo zakonitost in pravilnost obeh upravnih aktov in kršitev materialnih predpisov ali absolutnih kršitev procesnega prava, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, katere pa ni našlo. Glede na navedeno, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo sklepa pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.