Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica padla na drseči, poledeneli in z ivjem prekriti površini, zavarovanec tožene stranke pa je s tem, ko ni poskrbel za očiščeno in varni hoji prilagojeno površino, opustil svojo dolžnost zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek zoper toženo stranko po temelju utemeljen.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano vmesno sodbo spremeni tako, da tožničin tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da iz fotografij v prilogah A3 do A5 spisa ni razvidno, da se je okoli jaška nabirala voda. Luža, ki je razvidna na fotografijah, je od jaška oddaljena vsaj deset metrov in je po vsej verjetnosti posledica deževja. Sodišče prve stopnje je nepravilno in nekritično presodilo izpoved priče U. G. Iz nje ne izhaja, da bi priča neposredno videla ali izkustveno zaznala ledeno površino. Izpovedala je le o ivju, ki je drselo, na vztrajanje tožničinega pooblaščenca pa je prilagodila izjavo, da je šlo za tanko plast ledu. Nekritično je sodišče prve stopnje upoštevalo izpovedbo tožnice, da so jaški ob tiru št. 33 zamašeni in voda stoji. Dokazni postopek ni prepričljivo pokazal, da je bilo na mestu padca ledeno zaradi zastajanja vode ob jašku. Z vremenskim poročilom je dokazala, da v obdobju od 16. 12. 2016 do škodnega dogodka, 24. 12. 2016, ni bilo nobenih padavin. Argument sodišča prve stopnje, da ni dokazala, da padavin ni bilo pred 16. 12. 2016, ni razumen in ne more biti pravno upošteven. Osem dni je dovolj dolgo obdobje za presojo predhodne vremenske situacije. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral njen zavarovanec v konkretnih okoliščinah poskrbeti za varne delovne pogoje s posipavanjem, drugo protizdrsno zaščito ali s postavitvijo opozorilnih tabel. Te zahteve so za zadevno območje pretirane in neživljenjske. V konkretnih okoliščinah ni obstajala posebna potreba po čiščenju ali posipanju območja, kjer je padla tožnica. Sklicevanje sodišča prve stopnje na Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog je nepravilno. Mesto padca ni peron, ki bi bil namenjen odpravljanju in sprejemanju potnikov, prtljage in pošiljk na vlak ali z njega, temveč gre za območje večje nakladalne asfaltne površine oziroma ploščadi ob tirih, kjer se odvija tovorni železniški promet. Na dan škodnega dogodka so bile povsem običajne zimske razmere, brez snežne odeje ali padavin, ki bi povzročale zmrzovanje v primeru temperatur pod ničlo. Na tleh je bilo zjutraj ivje, ki je povzročalo določeno drsnost, vendar to ni bilo nič neobičajnega ali nepričakovanega. Tožnica je za škodni dogodek vsaj soodgovorna. V danih razmerah ni hodila previdno in pozorno, čeprav je ivje na tleh videla in se je mogla zavedati, da so tla bolj spolzka ter da ji lahko zdrsne. Napačna je presoja sodišča prve stopnje, da so tožničini nadrejeni vedeli, da se ob jašku zadržuje voda. Priča R. B. je izpovedala, da je možno, da se je tam v nekem trenutku zadrževala manjša voda, a da sam tega ni opazil. 3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je 24. 12. 2016 utrpela zaradi padca na neočiščeni površini ob jašku na železniški postaji L. Do škodnega dogodka je prišlo pri opravljanju dela, ko je tožnica hodila po nakladalni asfaltni površini ob tiru št. 33. Tožničin delodajalec je imel v času škodnega dogodka svojo odgovornost zavarovano pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica padla na drseči, poledeneli in z ivjem prekriti površini, zavarovanec tožene stranke pa je s tem, ko ni poskrbel za očiščeno in varni hoji prilagojeno površino, opustil svojo dolžnost zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, z vpogledom v listine v spisu ter zaslišanjem tožnice in prič, napravilo natančno ter s prepričljivimi razlogi podprto dokazno oceno, ki je v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbijano odločitev je utemeljilo z jasnimi in logičnimi argumenti, ki jih v celoti sprejema tudi pritožbeno sodišče. 7. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnica padla ob jašku na asfaltni pohodni površini ob tiru št. 33, na železniški postaji L.1 Da fotografije v prilogah A3 do A5 prikazujejo jašek ob katerem je padla tožnica in okoli oziroma preko katerega se nabira voda (jašek je prekrit z vodo), jasno izhaja iz izpovedbe tožnice in priče U. G. Sodišče prve stopnje je njunima izpovedbama verjelo, tožena stranka pa verodostojnosti priče ne oporeka, zato ni razloga za dvom, da fotografije prikazujejo zastajanje vode okoli obravnavanega jaška. Možnost zadrževanja vode ob jašku je v svoji izpovedbi dopustila tudi priča R. B. Jašek, ki ni prekrit z vodo in je prav tako viden na fotografijah, ni tisti, pri katerem je padla tožnica, kot to zmotno navaja tožena stranka. Je (le) naslednji v vrsti več jaškov, ki se nahajajo ob tiru št. 33. Da je jaškov več, je tožnica zatrjevala na prvem naroku za glavno obravnavo2 in dodatno pojasnila ob zaslišanju3, čemur pa tožena stranka ni nasprotovala.

8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepravilno in nekritično presodilo izpovedbo priče U. G. in sledilo izpovedbi tožnice. Trditve tožnice o poledenelih, z ivjem prekritih in drsečih tleh je potrdil U. G., ki je bil izmed zaslišanih prič edini, ki je bil kritičnega dne prisoten na kraju nezgode in je videl tožničin padec. Iz njegove izpovedbe izhaja, da so bila tla, zlasti na mestu padca, drseča, drčasta in (najverjetneje) poledenela. Da je šlo za padec tožnice na poledeneli površini izhaja tudi iz zdravniškega izvida z dne 24. 12. 2016 (priloga A7 spisa) in izjave poškodovane osebe o nezgodi z dne 3. 1. 2017 (priloga B5 spisa).

9. Tožena stranka je s predložitvijo vremenskega poročila ARSO za obdobje osmih dni pred nezgodo (priloga B7 spisa) sicer izkazala, da v tem času ni bilo nobenih padavin, vendar zgolj to, v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, ne zadostuje za sklep, da mesto škodnega dogodka kljub temu ni bilo poledenelo. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, so bile povprečne dnevne temperature v obdobju od 16. 12. 2016 do 24. 12. 2016 pod nič stopinj Celzija, pri čemer je treba upoštevati, da so jutranje temperature (škodni dogodek se je zgodil okrog 7.30 ure) še nekoliko nižje. Splošno znano in življenjsko logično je, da mokra in vlažna tla pri teh temperaturah zamrznejo, takšno stanje pa lahko ob konstantnih nizkih temperaturah traja dalj časa.

10. Ugotovljene okoliščine primera, da je do škodnega dogodka prišlo v zimskem času, pri temperaturah pod lediščem, da je tožnica padla ob jašku, ob katerem zastaja voda, da so bila tla drseča in prekrita z ivjem ter da območje ob tiru št. 33 kritičnega dne ni bilo posipano s peskom ali soljo, z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljujejo tožničine trditve o padcu, za katerega je odgovoren zavarovanec tožene stranke. V konkretnem primeru je ključna (neizpodbijana) ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo mesto škodnega dogodka drseče. V skladu z izvedenim dokaznim postopkom je bilo to moč pripisati poledenelosti tal, vendar bi zavarovanec tožene stranke tožnici odgovarjal za škodo tudi, če bi bil glavni vzrok drsnosti in tožničinega padca ivje. Tako je priča B. J., ki je pri zavarovancu tožene stranke zaposlen kot strokovni delavec, v zvezi s padlim ivjem, ki je na obravnavanem območju zaradi bližine toplarne sicer pogost pojav, izpovedal, da bi bilo dobro in prav, da bi se to ivje posipalo.4 Kot je v 24. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, mora delodajalec zagotoviti varne pogoje dela, zato mora v tej smeri ravnati skrbno, kar pa ne pomeni le ravnanja v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, temveč je strožje. Ravnati mora preventivno in ukrepati tako, da na mestu, kjer lahko pride do večje možnosti nastanka škode (npr. zaradi drseče podlage) ukrene vse potrebno za preprečitev nastanka škode.

11. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da zavarovanec tožene stranke ni izvedel preventivnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu. Pri tem ne gre za zahtevo, da morajo biti tla povsem očiščena in suha. Za zagotovitev varne hoje delavcev po nakladalni asfaltni površini, zlasti ob jašku, kjer je drsnost večja, in preprečitev nastanka škode zadostuje, da so tla ustrezno posipana s peskom ali soljo, ali da so nameščene opozorilne table, ki opozarjajo na nevarnost zdrsa. Tla so bila v obravnavanem primeru nesporno drseča in neposipana, zato je podana odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo. Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem sklicevalo tudi na Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog, kar je res zmotno, saj tožnica ni padla na peronu, a to na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivalo. Pravilno je namreč presodilo, da je zavarovanec tožene stranke z opustitvijo ustreznih varnostnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu prekršil določbo 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter 93. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.

12. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje za tožničino soodgovornost za nastanek škodnega dogodka. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da tožnica pri opravljanju dela in hoji po nakladalni površini ni hitela, da je hodila pazljivo in nosila primerno obutev. Kaj konkretno bi tožnica še morala storiti, da bi hodila bolj pazljivo, tožena stranka ne pojasni.

13. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Tožničine trditve o mestu padca so ostale neprerekane. 2 Glej zapisnik o poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo 6. 6. 2019 na list. št. 47 spisa. 3 Glej prepis zvočnega posnetka glavne obravnave 17. 9. 2019 na list. št. 84 spisa. 4 Glej prepis zvočnega posnetka glavne obravnave dne 17. 9. 2019 na drugi strani list. št. 93 spisa.