Jedro

Pristojnost občine za izgradnjo javne cestne infrastrukture posamezniku ne daje pravice zahtevati, naj cesto tudi zgradi, četudi je njen obstoj (in časovni plan izgradnje) predvidela v prostorskem izvedbenem načrtu. Odlok o zazidalnem načrtu ni sicer neobvezujoč pravni akt, vendar to še ne pomeni, da ustvarja civilnopravne obveznosti občine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je toženka dolžna zagotoviti dostop do stanovanjske hiše tožnika, ki stoji na parceli št. 969/6 k. o. x, ID znak x, v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V 2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki z dne 13. 12. 2011, tako da zgradi novo dostopno cesto – dostop 6, ki poteka po delu zemljišča parc. št. 969/1 k. o. x v pasu v širini 4,5 m, in sicer v delu, kjer parcela 969/1 k. o. x meji na parceli št. 969/7 k. o. x z naslednjimi elementi – vozišče 4 m (2 x 2,00 m), bankina 0,5 m. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem izpodbijane sodbe, da Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V 2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (v nadaljevanju Odlok o zazidalnem načrtu) ne predstavlja podlage za nastanek civilne obveznosti. Meni, da Odlok o zazidalnem načrtu ni splošno neobvezujoč pravni akt, ki občine z ničemer ne zavezuje. Tako predpisi, veljavni v času sprejema Odloka o zazidalnem načrtu, kot kasnejši in sedaj veljavni predpisi (1) določajo, da občina zagotavlja gradnjo komunalne infrastrukture oziroma komunalne opreme, kamor sodijo tudi občinske ceste. Iz teh zakonskih določb in Odloka jasno izhaja, da je ureditev spornega dostopa 6, ki ima status javne občinske ceste, obveznost toženke, saj je ona tista, ki je dolžna zagotoviti izgradnjo javnih poti v skladu s predpisi in lastnim odlokom. Ta obveznost je nedvomno tudi zapadla, saj je od sprejetja Odloka o zazidalnem načrtu preteklo več kot dvanajst let, kar je tako dolgo časovno obdobje, da v nasprotnem primeru toženkina obveznost ne bi nikoli zapadla. Tožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Toženka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba zavzema stališče, da določba Odloka o zazidalnem načrtu, v kateri je toženka dostop 6 do tožnikove stanovanjske hiše opredelila kot javno pot, in na podlagi navedenega odloka izdano gradbeno dovoljenje, ne dajeta podlage za nastanek toženkine civilne obveznosti, da uredi navedeni dostop, druge podlage za obstoj take toženkine obveznosti (npr. dogovora) pa tožnik ni zatrjeval. Stališče je pravilno, pritožbeni pomisleki pa neutemeljeni. Odlok o zazidalnem načrtu ni neobvezujoč pravni akt, vendar to še ne pomeni, da ustvarja civilnopravne obveznosti občine. Gre za prostorski izvedbeni akt, v katerem občina predvidi prostorske rešitve (določi rabo prostora, pogoje za umeščanje posegov v prostor ipd.) v skladu s temeljnimi predpisi o urejanju prostora, sprejetimi na ravni države in lokalne skupnosti, in ob upoštevanju svojih finančnih zmožnosti. V občinskem prostorskem izvedbenem aktu se podrobneje določijo tudi pogoji za opremljanje z infrastrukturnimi objekti in napravami, potrebnimi za bivanje in delo na določenem območju. Tako v formalnem (z vidika hierarhije pravnih aktov) kot v vsebinskem smislu daje podlago za izdajo dovoljenj za gradnjo in za načrtovanje porabe občinskih proračunskih sredstev. V tem smislu je obvezujoč pravni akt. To pa še ne pomeni, da ustvarja podlago civilnopravnim upravičenjem zasebnopravnih subjektov, kakršnega zatrjuje tožba.

Že izpodbijana sodba je podrobneje povzela tudi relevantne določbe Odloka o zazidalnem načrtu in Programa opremljanja infrastrukturnih objektov v ZN Gabrče, na katere tožnik opira svoj zahtevek, in pravilno zaključila, da niti odlok, na katerega tožnik opira svoj zahtevek, ne daje podlage za drugačen zaključek. V pritožbi izpostavljene okoliščine, da je toženka dolžna zagotoviti izgradnjo javnih poti, da je v aktu, ki ga je sprejela, predvidela obstoj javne poti na določeni trasi, in da je potekel razumno dolg rok, odkar je predvidela obstoj poti, ne nudijo podlage za drugačen zaključek. Pristojnost občine za izgradnjo javne cestne infrastrukture posamezniku ne daje pravice zahtevati, naj cesto tudi zgradi, četudi je njen obstoj (in časovni plan izgradnje) predvidela v prostorskem izvedbenem načrtu.

Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o zavrnitvi pritožbe vključuje odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Pritožnik našteva Zakon o urejanju prostora (ZUreP), Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) in Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt).