Jedro

Po presoji sodišča so se stekli pogoji za izdajo odločbe po 11. členu ZCUKPIL. Ukrepanje po tej določbi ne predstavlja nujno nadaljevanja postopka po predhodnem začasnem zadržanju blaga. Pravilnost in zakonitost odločbe, izdane skladno s pogoji 11. člena in na njegovi podlagi, tudi ni odvisna od zakonitosti akta o začasnem zadržanju blaga, če je bilo blago pred zasegom z odločbo zadržano.

Izrek

Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožeči stranki zasegla 240 kosov sivih jaken Armani tarifna oznaka 6201 93 00, vrednost blaga 2.640,00 USD in 4 kose črnih jaken Armani tarifna oznaka 6201 93 00, vrednost blaga 44,00 USD do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi; blago se hrani v carinskem skladišču Slovenskih železnic na A; zaseženo blago se bo nahajalo v carinskem skladišču Carinskega urada B (točka 1. in 2. izreka izpodbijane odločbe), v 3. točki izreka je imetniku pravice A. iz Švice, ki ga zastopa B. d.o.o., naložila predložitev instrumenta zavarovanja v skladu s 6. členom Zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (Uradni list RS, št. 30/01, v nadaljevanju ZCUKPIL), v točki 4. in 5. pa je odločila, da odločba začne veljati takoj in da stroškov v postopku ni bilo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bila dne 18. 1. 2001 obveščena, da je imetnik pravice vložil tožbo zoper tožečo stranko zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Zato je tožena stranka na podlagi 11. člena ZCUKPIL izdala odločbo o zasegu blaga do pravnomočne odločitve sodišča. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka, s katero izpodbija točko 1, 2 in 4 izreka izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov zastopanja tožeče stranke. Po mnenju tožeče stranke izpodbijana odločba nima obveznih sestavin, predpisanih v 2., 3. in 5. točki 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tako pomanjkljive odločbe ni mogoče preizkusiti in je s tem podana absolutna kršitev pravil upravnega postopka. 11. člen ZCUKPIL določa, da mora biti za zaseg blaga izpolnjenih več predpostavk, glavna je začasno zadržanje blaga na podlagi zakonitega akta o začasnem zadržanju. O teh predpostavkah odločba nima nobenih podatkov in tako pomanjkljive odločbe ni mogoče preizkusiti. Tožeča stranka se tudi ne strinja s hranjenjem blaga v carinskem skladišču, pa tudi izpodbijana odločba za to odločitev nima razlogov. Prav tako odločba ne navaja podlage za odločitev, da odločba začne veljati takoj.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se izpodbijano odločbo da preizkusiti, ker obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katero je le to oprto ter razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Podlaga za izdajo odločbe je 11.člen ZCUKPIL. Po določbi 4.člena ZCUKPIL carinski organi odločajo na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja postopke carinskih organov v zvezi z določitvijo dovoljene rabe ali uporabe blaga. Isti člen določa, da zoper določitev carinskega organa po omenjenem zakonu ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Stranka z interesom A. iz Švice, ki jo zastopa B. d.o.o. se v odgovoru na tožbo ne strinja z tožbenimi ugovori. Povsem neutemeljen očitek je, da odločba ne navaja, da je bilo blago zaseženo pod izpolnjenimi zakonskimi predpostavkami po ZCUKPIL oziroma da ne navaja temeljne postavke, to je predhodnega zakonitega akta o začasnem zadržanju blaga. Zakonsko osnovo je tožena stranka jasno opredelila v glavi izpodbijane odločbe, v obrazložitvi pa je povsem jasno obrazložila potek postopka, predvsem pa podlago in izpolnjene zakonske predpostavke za izdajo odločbe v skladu z ZCUKPIL. Povsem jasna je tudi odločitev o hrambi blaga, ki ima podlago v veljavnih carinskih predpisov in zato uporaba teh ni nelogična ali nerazumljiva, kot to očita tožeča stranka. Prav tako je razumljiv takojšen učinek odločbe, saj bi drugačna odločitev pomenila sprostitev ponarejenega blaga, kar ne bi bilo v skladu z namenom postopka po ZCUKPIL, katerega bistvo je preprečitev vdora takšnega blaga na slovenski trg. Dodaja pa, da bi moralo sodišče z odločitvijo v tem upravnem sporu počakati do rešitve tožbe, vložene zaradi kršitev pravic iz znamke po 9. členu ZCUKPIL, ki jo je stranka z interesom vložila dne 10. 1. 2002 pri Okrožnem sodišču v D. Odločitev o vloženi tožbi je nujno šteti kot predhodno vprašanje tega upravnega spora, zato na podlagi 1. odstavka 46. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) sodišču predlaga, da prekine postopek v konkretnem upravnem sporu vse dotlej, dokler ne bo dokončno odločeno o utemeljenosti tožbe v navedeni sodni zadevi.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je udeležbo v tem sporu prijavilo z vlogo z dne 12. 3. 2002. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena ter obrazložena skladno z določbo 214.člena ZUP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidna pravna podlaga za izdajo odločbe, navedena so ugotovljena pravno relevantna dejstva, ki izdajo odločbe, skladno z njeno pravno naravo narekujejo. Tako so se tudi po presoji sodišča stekli pogoji za izdajo odločbe po 11. členu ZCUKPIL. Ukrepanje po določbi 11.člena po presoji sodišča ne predstavlja nujno nadaljevanje postopka po predhodnem začasnem zadržanju blaga, kot zmotno meni tožeča stranka. Pravilnost in zakonitost odločbe, izdane skladno s pogoji 11.člena in na njegovi podlagi, tudi ni odvisna od zakonitosti akta o začasnem zadržanju blaga, če je bilo blago pred zasegom z odločbo zadržano. Po presoji sodišča je odločba tudi v delu, ki se nanaša na odločitev pod točko 2 izreka izpodbijane odločbe, čeprav skopo, v zadostni meri obrazložena. Gre za odločitev, ki je vezana (2. odstavek 11.člena ZCUKPIL) in sledi ukrepu o zasegu blaga. Kaj je tožniku v tej zvezi z odločbo ostalo nepojasnjeno, pa v tožbi konkretno ne navaja.

Tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da carinski organi odločajo na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja postopke carinskih organov v zvezi z določitvijo carinsko dovoljenje rabe ali uporabe blaga. Zoper odločitev carinskega organa po tem zakonu ni pritožbe, možna je tožba v upravnem sporu (4.člen ZCUKPIL). Formulacija 3.točke izreka izpodbijane odločbe je sicer neskladna z zakonsko terminologijo, skladno s katero bi izrek odločbe pravilno glasil "odločba je dokončna". Izrek v tem delu je skladen z določbo 4.člena ZCUKPIL, pojasnjuje pa ga pravni pouk izpodbijane odločbe.

Sodišče se ne strinja s predlogom stranke z interesom, da bi bilo potrebno obravnavani upravni spor prekiniti do rešitve predhodnega vprašanja, to je odločitve o tožbi zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Po presoji sodišča zakonitost ukrepa po 11.členu ZCUKPIL ni odvisna od rešitve tožbe zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine.

Glede na povedano je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v tem upravnem sporu odločalo le o zakonitosti upravnega akta in v takem primeru, glede na določbo tretjega odstavka 23.člena ZUS, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.