Jedro

V upravnem sporu Upravno sodišče RS ne sme odločati o utemeljenosti naloženih stroškov v kazenskem postopku, saj bi s tem posegalo v pristojnost kazenskega sodišča in hkrati v samo vsebino izvršilnega naslova, ki ga v davčni izvršbi ni več mogoče presojati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanimi sklepi o davčni izvršbi:

1.) št. DT 4933-130739/2019-3 z dne 6. 1. 2020, je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati stroške postopka in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 51,69 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Sklep št. I K 24516/2015 z dne 22. 7. 2019, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Celju in je postal izvršljiv dne 9. 9. 2019. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začel postopek davčne izvršbe na druge denarne nedavčne obveznosti, ker dolžnik teh obveznosti ni poravnal v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2. Pri tem je upošteval omejitve iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, saj ni ugotovil kršitve načela enakosti ali zastaranja dolga, kot je navajal pritožnik;

2.) št. DT 4933-58052/2017-4 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka kot dolžnik dolžna plačati stroške postopka in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 760,06 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Sodba št. II K 69919/2010 z dne 20. 2. 2014, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 3. 2. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka na podlagi 156. člena ZDavP-2 začela postopek davčne izvršbe zaradi izterjave drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ker dolžnik dolga ni poravnal, pri tem je upoštevala omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbi ugodil v delu tako, da je popravil datum izvršljivosti in naziv izdajatelja izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da pritožbeni organ ni ugotovil kršitve načela enakosti ali zastaranja dolga, kot je to navajala tožeča stranka v pritožbi;

3.) št. DT 4933-11019/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je tožena stranka odločila, da je tožeča stranka kot dolžnik dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 325,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 54092/2013-64 z dne 30. 9. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 19. 10. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka začela postopek na podlagi 156. člena ZDavP-2, ker dolžnik dolgovane obveznosti ni poravnal, pri tem je upoštevala omejitve pri davčni izvršbi iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve izhaja, da ni ugotovil kršitve načela enakosti in da absolutni zastaralni rok še ni potekel, kot to navaja pritožnik;

4.) št. DT 4933-11020/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organi odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 115,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 54092/2013-66 z dne 8. 11. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 26. 11. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka začela postopek izvršbe v skladu s 156. členom ZDavP-2, ker dolžnik ni poravnal dolgovane obveznosti, pri tem pa je upoštevala omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da pritožbeni organ pri potrdilu o izvršljivosti ni našel pomanjkljivosti, prav tako ni ugotovil kršitve načela enakosti ali zastaranja dolga, kot je to navajal pritožnik;

5.) št. DT 4933-82588/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 45,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 55953/2012-109 z dne 14. 4. 2017, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 4. 5. 2017. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upošteval omejitve davčne izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper odločitev pritožila. Pritožbo je organ druge stopnje zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve izhaja, da organ ni našel napak pri potrdilu o izvršljivosti ali kršitve načela enakosti ter da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

6.) št. DT 4933-30577/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 110,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 735/2012 z dne 21. 1. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Murski soboti in je postal izvršljiv dne 16. 2. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu s 156. členom ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil naziv izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve izhaja, da pritožbeni organ ni našel napak pri potrdilu o izvršljivosti, kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

7.) št. DT 4933-38060/2017-4 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 160,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II K 49973/2011 z dne 30. 1. 2017, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 16. 2. 2017. Iz obrazložitve izhaja, da je davčni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je up0števal omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper odločitev pritožila. Organ druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da pritožbeni organ ni našel napak pri potrdilu o izvršljivosti ali kršitve načela enakosti ter da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

8.) št. DT 4933-51735/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 115,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 54092/2013 (2) z dne 18. 2. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 1. 3. 2016. Iz obrazložite izhaja, da je tožena stranka v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začela postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upoštevala omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je dopolnil izvršilni naslov, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da potrdilo o izvršljivosti nima napak, prav tako pritožbeni organ ni ugotovil kršitve načela enakosti in dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

9.) št. DT 4933-130596/2015-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 60,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II K 25676/2010-288 z dne 10. 3. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 27. 3. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila. Pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da ni našel pomanjkljivosti pri potrdilu o izvršljivosti, prav tako ne kršitev načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

10.) št. DT 4933-44845/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 80,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 24393/2013 z dne 9. 2. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 26. 2. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila, pritožbeni organ pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da ni našel pomanjkljivosti pri potrdilu o izvršljivosti, prav tako ne kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

11.) št. DT 4933-55927/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 80,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 69919/2010-98 z dne 28. 10. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 18. 11. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začela postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upoštevala omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper odločitev pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da pritožbeni organ ugotavlja, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

12.) št. DT 4933-12344/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 160,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 55953/2012 z dne 31. 12. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 20. 1. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu s 156. členom ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da organ ugotavlja, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

13.) št. DT 4933-55782/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 210,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. III K 55953/2012-71 z dne 16. 3. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 3. 4. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je pritožbeni organ kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

14.) št. DT 4933-55781/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 40,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 55953/2012-103 z dne 19. 10. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 8. 11. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbo je organ druge stopnje zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve izhaja, da pritožbeni organ ni ugotovil pomanjkljivosti izvršilnega naslova, kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

15.) št. DT 4933-11012/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 40,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 13593/2011-130 z dne 27. 9. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 15. 10. 2016. Iz obrazložite izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarna obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, prav tako pa dolg ni zastaral kot to navaja pritožnik;

16.) št. DT 4933-51746/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 40,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 54092/2013 z dne 19. 2. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 10. 3. 2015. Iz obrazložite izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upošteval omejite izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, prav tako pa dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

17.) št. DT 4933-51749/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 545,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. III Kr 54092/2013 z dne 11. 11. 2014, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 29. 11. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

18.) št. DT 4933-144511/2018-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 65,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. III K 54092/2013 z dne 15. 5. 2017, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 3. 6. 2017. Iz obrazložite izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovanih denarnih obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil navedbo izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, prav tako pa dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

19.) št. DT 4933-12024/2015-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 250,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 49973/2011 (3) z dne 3. 7. 2014, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Lenartu in je postal izvršljiv dne 21. 8. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je dopolnil navedbo izvršilnega naslova in spremenil predlagatelja, v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložite izhaja, da je upravni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, tako kot to navaja pritožnik;

20.) št. DT 4933-57698/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 40,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 13591/2011-2 z dne 27. 1. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 13. 2. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper odločitev pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi ugodil v delu tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, prav tako pa dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

21.) št. DT 4933-57706/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške postopka v skupni višini 265,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. III K 13593/2011 z dne 22. 1. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 11. 2. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

22.) št. DT 4933-12014/2015-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 130,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 49973/2011 (2) z dne 9. 5. 2014, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Lenartu in je postal izvršljiv dne 28. 5. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je dopolnil navedbo izvršilnega naslova in spremenil predlagatelja, v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, prav tako pa dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

23.) št. DT 4933-97006/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 80,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 13593/2011-3 z dne 9. 6. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 28. 6. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

24.) št. DT 4933-11011/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 80,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 13593/2011-131 z dne 27. 9. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 15. 10. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve davčne izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

25.) št. DT 4933-57694/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je tožena stranka odločila, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 80,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 13593/2011-1 z dne 23. 2. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 11. 3. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

26.) št. DT 4933-144510/2018-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati znesek sodne takse in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 40,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 54092/2013-102 z dne 6. 4. 2018, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 25. 4. 2018. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, prav tako pa dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

27.)št. DT 4933-130594/2015-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 490,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog, št. II K 25676/2010-136 z dne 24. 4. 2013, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 11. 5. 2013. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila in pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

28.) št. DT 4933-38061/2017-4 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 130,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II K 49973/2011-146 z dne 28. 7. 2014, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 2. 9. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

29.) št. DT 4933-27849/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 40,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 55953/2012 z dne 16. 9. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 14. 10. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila, organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, prav tako pa dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

30.) št. DT 4933-38973/2016-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da mora tožeča stranka plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 150,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog II K 69919/2010 z dne 14. 1. 2015, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv 2. 2. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

31.) št. DT 4933-38059/2017-4 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da mora tožeča stranka plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 250,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II K 49973/2011-175 z dne 30. 1. 2017, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 16. 2. 2017. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti, dolg pa tudi ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

32.) št. DT 4933-77272/2015-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da mora tožeča stranka plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 160,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. III K 17137/2010-488 z dne 15. 7. 2014, ki ga je je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 2. 9. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti. Pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila, organ druge stopnje je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil datum izvršilnega naslova, v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da pritožbeni organ ugotavlja, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

33.) št. DT 4933-130595/2015-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da mora tožeča stranka plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 610,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II K 25676/2010-119 z dne 21. 12. 2012, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 12. 1. 2013. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe v skladu s 159. in 160. členom ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da pritožbeni organ ugotavlja, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

34.) št. DT 4933-154174/2015-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da mora tožeča stranka plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 70,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 25676/2010 z dne 16. 9. 2014, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 3. 10. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upošteval omejitve izvršbe v skladu s 159. in 160. členom ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

35.) št. DT 4933-56772/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da mora tožeča stranka plačati stroške postopka in stroške izdaje tega sklepa v skupnem znesku 365,61 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Sklep št. II K 69916/2010 z dne 12. 1. 2015, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 7. 3. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri tem pa je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil datum izvršljivosti in navedbo izdajatelja izvršilnega naslova, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

36.) št. DT 4933-48950/2015-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati stroške postopka in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 286,73 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Sklep št. III K 13593/2011 z dne 16. 1. 2015, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 7. 3. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Pritožbeni organ je pritožbi delno ugodil tako, da je popravil datum izvršljivosti in navedbo izdajatelja, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik;

37.) št. DT 4933-15726/2017-3 z dne 6. 1. 2020 je upravni organ odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso in stroške izdaje tega sklepa v skupni višini 80,00 EUR za dolg, ki temelji na izvršilnem naslovu: Plačilni nalog št. II Kr 24393/2013-72 z dne 14. 11. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru in je postal izvršljiv dne 1. 12. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 začel postopek davčne izvršbe, ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, pri čemer je upošteval omejitve izvršbe iz 159. in 160. člena ZDavP-2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pritožbo o kateri je odločil pritožbeni organ in ji delno ugodil tako, da je popravil datum izvršljivosti, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, da ni prišlo do kršitve načela enakosti in da dolg ni zastaral, kot to navaja pritožnik.

**Tožbene navedbe**

2. Zoper zgoraj navedene sklepe o davčni izvršbi tožeča stranka vlaga pravočasno tožbo v upravnem sporu. V njej navaja iste tožbene razloge zoper vseh 37 sklepov, in sicer: da izvršba ni bila izvršljiva v času izdaje izpodbijanih sklepov, saj takrat ni prejemala nobenih denarnih sredstev in ni imela odprtega bančnega računa, od dne 8. 3. 2013 do dne 9. 1. 2021 pa je bila na prestajanju zaporne kazni, zato bi morala biti stroškov oproščena na podlagi 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), saj je ogroženo njeno lastno preživljanje. Od sodišča pričakuje, da bo zavrnilo izvršbe oz. jih umaknilo, ker nima sredstev.

**Odgovor na tožbo**

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev sklepov, pri tem poudarja, da je upravni organ vezan na vsebino izvršilnih naslovov in da sami izvršilni naslovi ne morejo biti predmet izpodbijanja, zato navajanje slabega finančnega stanja tožeče stranke ni ovira za začetek postopka davčne izvršbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**Odločitev brez glavne obravnave**

4. V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). O predmetni zadevi je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati. Tudi sicer pa glede na prakso ESČP davčne zadeve ne spadajo v okvir prvega odstavka 6. člena EKČP1. **Sodna presoja**

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali bi tožena stranka morala upoštevati slabo premoženjsko stanje tožeče stranke, torej da ni imela prihodkov, bančnega TRR in da je bila na prestajanju zaporne kazni ter ali bi bilo potrebno izvršbo umakniti oz. bi tožeča stranka morala biti stroškov oproščena.

7. Predmet presoje je 37 sklepov o davčni izvršbi, s katerimi so bile uvedene davčne izvršbe zoper tožečo stranko zaradi neprostovoljnega plačila dolgov po izvršilnih naslovih: plačilnih nalogih, sodbi in sklepih slovenskih sodišč.

8. Po presoji sodišča so izpodbijani upravni akti pravilni in utemeljeni na zakonu, sodišče se z razlogi prvostopenjskega in pritožbenega organa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tudi tožeča stranka v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev sodišča, saj s svojimi navedbami (slabo premoženjsko stanje) izpodbija izvršilne naslove, kar pa glede na določbe 157. člena ZDavP-2 ni mogoče. Tudi Upravno sodišče RS v upravnem sporu ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnih naslovov.2

9. V obravnavanem primeru gre za davčne izvršbe za izterjavo sodne takse, stroškov postopka in stroškov izdaje sklepa o izvršbi, po zgoraj navedenih izvršilnih naslovih. Davčni organ začne davčno izvršbo, če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom (143. člen ZDavP-2). V skladu z določbami ZDavP-2, ki urejajo davčno izvršbo, pa postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti (156. člen ZDavP-2). Davčna izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova. Poleg izvršilnih naslovov, ki so našteti v 145. členu ZDavP-2 je izvršilni naslov tudi odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2). Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe, če pa je izvršba na določeno premoženje omejena, je to premoženje ali premoženjska pravica predmet izvršbe v delu, ki presega zakonsko določene omejitve (prvi odstavek 144. člena ZDavP-2). Zoper sklep o davčni izvršbi je dopustna pritožba, ki ne zadrži začete davčne izvršbe, pri tem pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (prvi, tretji in sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2).

10. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ v skladu z veljavno zakonodajo upošteval določbo 159. člena ZDavP-2, ki določa prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, ter določbo 160. člena istega zakona, ki določa omejitve pri davčni izvršbi.

11. V upravnem sporu, ko izpodbijano odločbo predstavlja sklep o davčni izvršbi, sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa 146. člen ZDavP-2 (veljaven izvršilni naslov) ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.3 V postopku davčne izvršbe namreč davčni organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu.

12. Sodišče ugotavlja, da so bili skladno s citiranimi zakonskimi določili v času izdaje izpodbijanih sklepov o davčni izvršbi izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj so obstajali veljavni izvršilni naslovi, ki so bili izvršljivi, tožeča stranka pa do dneva izdaje posameznega sklepa o izvršbi svojih obveznosti ni poravnala (da bi svoje obveznosti poravnala ne zatrjuje niti v tožbi). Po presoji sodišča imajo izpodbijani sklepi vse zakonsko predpisane sestavine, kot jih določa 151. člen ZDavP-2. Naloga davčnega organa v postopku davčne izvršbe je le, da preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.

13. Glede očitka tožeče stranke, da bi morala biti oproščena stroškov na podlagi 92. člena ZKP, zaradi slabega premoženjskega stanja, sodišče pojasnjuje, da sme sodišče, ko odloča v kazenskem postopku o stroških postopka iz 92. člena ZKP, v odločbi o stroških oprostiti stranko plačila le teh. Zoper odločbo o stroških ima stranka nato možnost pritožbe, s katero lahko ugovarja (ne)oprostitvi stroškov kazenskega postopka na podlagi ZKP. V upravnem sporu pa je to prepozno, Upravno sodišče RS ne sme odločati o utemeljenosti naloženih stroškov v kazenskem postopku, saj bi s tem posegalo v pristojnost kazenskega sodišča in hkrati v samo vsebino izvršilnega naslova, ki ga, kot že obrazloženo, v davčni izvršbi ni več mogoče presojati.

14. Glede zahtevka tožeče stranke, naj sodišče izvršbo umakne, sodišče pojasnjuje, da je umik predloga izvršbe eden od načinov ustavitve davčne izvršbe iz 155. člena ZDavP-2 in ga predlaga predlagatelj izvršbe - to je upnik, Upravno sodišče RS pa za to v postopku upravnega spora nima zakonskega pooblastila.

15. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita, upravni organ je svojo odločitev obrazložil na način, da so jasno razvidni razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, upravno odločbo pa je bilo tako mogoče ustrezno preizkusiti (214. člen ZUP). Upravni organ je pravilno uporabil materialno pravo, iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi upravni organ v postopku odločanja kakšno bistveno kršitev določb postopka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tako je po presoji sodišča izpodbijani upravni akt pravilen in utemeljen na zakonu, postopek je bil izveden pravilno in zakonito, sodišče pa se z razlogi organa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

16. Po obrazloženem je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo ter razsodilo kot izhaja iz izreka.

1 Sodba ESČP v zadevi Ferrazzini v Italy, št. 44759/98 z dne 12. julij 2001, točka 28, Študija projekta Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 2018, str. 37. 2 Sodba Upravnega sodišča RS II U 412/2020 z dne 23. 3. 2023. 3 Sodba UPRS opr. št. II U 133/2019-16 z dne 20. 10. 2021.