Posredovanje osebnih podatkov za namen uveljavljanja odškodnine

Datum

31.05.2024

Številka

07120-1/2024/217

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Sodni postopki, Upravne enote

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da je skrbnica premoženja, ki je bila postavljena v denacionalizacijskem postopku, prosila za posredovanje podatkov o osebah, ki so bile v določenem obdobju prijavljene na določenih nepremičninah, ter podatke o datumih izselitev oziroma morebitnih datumih smrti za prijavljene osebe. Kot pravno podlago navaja 72. člen Zakona o denacionalizaciji, in sicer za postavitev odškodninskega zahtevka za nezmožnost uporabe nepremičnine. Pojasnjujete, da je skrbnica v enem delu postala tudi solastnica predmetnih nepremičnin, vendar ji po 36. členu Zakona o prijavi prebivališča podatkov o datumu odjave in datumu smrti ni mogoče posredovati. Zanima vas, ali je izkazana zadostna pravna podlaga za posredovanje zahtevanih podatkov oziroma katera zakonska podlaga bi to omogočala.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, je urejeno v 39. členu ZVOP-2, postopek pa ureja 41. člen ZVOP-2. Zahteva za posredovanje osebnih podatkov mora med drugim vsebovati tudi pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov. Če upravljavec v konkretnem primeru presodi, da ta ni ustrezna, zahtevo zavrne, vlagatelj pa ima zoper to odločitev na voljo pravna sredstva.

Na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2 upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da v okviru mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa mora opraviti upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost zanjo. Prav tako IP izpostavlja, da skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, zaradi česar v mnenju ne sme prejudicirati svoje odločitve.

Postopek posredovanja osebnih podatkov je ZVOP-2 uredil nekoliko drugače, kot je to veljalo po ZVOP-1. V konkretnem primeru je treba upoštevati predvsem določbe 39. člena (posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja) in 41. člena (postopek posredovanja osebnih podatkov) ZVOP-2. Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZVOP-2 posredujejo osebe javnega sektorja osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom tega zakona, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Vsebina zahteve za posredovanje osebnih podatkov je predpisana v prvem odstavku 41. člen ZVOP-2, med drugim mora vlagatelj opredeliti tudi pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov.

Iz navedenega izhaja, da je dolžnost vlagatelja zahteve, v konkretnem primeru skrbnice premoženja, da opredeli ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena ZVOP-2. Ta določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Po 6. členu Splošne uredbe so pravne podlage, na kratko: privolitev, pogodba, zakonska obveznost, življenjski interesi, izvajanje javne naloge in zakoniti interes. Nekaj več informacij o pravnih podlagah je na voljo na povezavi: https://upravljavec.si/kako-uporabljate-te-podatke/kratko-o-pravnih-podlagah/.

Glede na vaš opis konkretne zahteve za posredovanje osebnih podatkov IP pojasnjuje, da 72. člen Zakona o denacionalizaciji sam po sebi ne more predstavljati zadostne podlage za takšno obdelavo osebnih podatkov, saj tega sploh ne ureja. Sklicevanje zgolj na to določbo pa lahko kaže na namen obdelave osebnih podatkov (uveljavljanje odškodninskega zahtevka). Poleg tega IP izpostavlja določbo četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2, ki določa, da upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice. Prav uveljavljanje odškodninskega zahteva iz naslova nemožnosti uporabe premoženja po 72. členu Zakona o denacionalizaciji pa bi lahko predstavljal tak zakoniti interes. Kot solastnica nepremičnine je vlagateljica zahteve namreč upravičena le do tistih osebnih podatkov, ki jih opredeljuje 36. člen Zakona o prijavi prebivališča (podatki o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega lastništva ali solastništva te nepremičnine).

Skladno z drugim in tretjim odstavkom 41. člena ZVOP-2 ste kot upravljavec vlagatelju zahteve (če drug zakon ne določa drugače) dolžni zahtevane osebne podatke posredovati najpozneje v 15 dneh od prejema popolne zahteve ali pa ga v tem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih osebnih podatkov ne boste posredovali, sicer se šteje, da ste zahtevo zavrnili. V takem primeru so vlagatelju na voljo pravna sredstva, ki so urejena v četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2 različno glede na to, ali gre za osebne podatke iz zbirk, ki so uradne evidence ali javne knjige, ali ne. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig lahko vlagatelj zahteva, da o njegovi vlogi odloči IP, če pa tudi IP zavrne zahtevo, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

Glede na navedeno vam predlagamo, da najprej ocenite, ali gre v konkretnem primeru morda za zahtevo po četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2 oziroma vlagateljico pozovete na dopolnitev zahteve skladno z 41. členom ZVOP-2 in nato o njej odločite, zoper vašo morebitno zavrnilno odločitev pa ima vlagateljica pravico vložiti pravno sredstvo. Kot že navedeno, vam IP v mnenju namreč dokončnega odgovora na vaše vprašanje ne more podati.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka