30. 1. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Tatjane Bruy, Zvezna republika Nemčija, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 30. januarja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 214/2016 z dne 15. 3. 2017 in zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 338/2015 z dne 20. 4. 2016 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35402-30/2015/2 MŠ z dne 31. 7. 2015 in odločbo Upravne enote Izola št. 356-35/2015 z dne 7. 5. 2015 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Uredbe o krajinskem parku Strunjan (Uradni list RS, št. 107/04, 114/04 – popr., 83/06, 71/08 in 77/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija odločitve sodišč in upravnih organov v zvezi s statusom zemljišča po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 46/14 in 31/18 – v nadaljevanju ZON). Pritožnica je lastnica nepremičnine z ID znakom 2628-421/1-0, parc. št. 421/1, k. o. Malija, za katero je Upravna enota Izola z odločbo, izdano na podlagi 63. člena ZON, ugotovila, da je v zavarovanem območju Krajinskem parku Strunjan, in odločila, da se v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vpiše zaznamba zavarovanega območja. Park Strunjan je kot park državnega pomena zavarovan z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan (v nadaljevanju Uredba), ki jo je sprejela Vlada. Pritožnica je vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo. Nato je sprožila upravni spor, v katerem je Upravno sodišče njeno tožbo zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrglo revizijo, ker niso bili izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije.

2.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo in zatrjuje kršitev 22. in 33. člena Ustave ter 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Trdi, da ugotovitev in zaznamba zavarovanega območja zaradi različnih omejitev in prepovedi, ki jih morajo upoštevati lastniki, posegata v njeno lastninsko pravico. To naj bi pomenilo tudi kršitev njene pravice do mirnega uživanja premoženja iz 1. člena Prvega protokola k EKČP. Izpodbijane odločitve naj bi zaradi arbitrarnosti in samovoljnosti odločanja organov pomenile tudi kršitev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave.

3.Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Iz vsebine njenih navedb izhaja, da nasprotuje 4. členu Uredbe, ki opredeljuje meje parka in ožjih zavarovanih območij. Zato je Ustavno sodišče štelo, da Uredbo izpodbija le v tem obsegu. Pobudnica navaja, da zatrjevani poseg v lastninsko pravico ne izhaja iz zakona, temveč iz Uredbe. Ker Uredba po mnenju pobudnice nima vsebinske podlage v zakonu, naj bi bila v neskladju z 69., 87., 120. in 153. členom Ustave ter s 37. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13 – SPZ). Členu 4 Uredbe očita tudi nedoločnost in s tem utemeljuje neskladje z 2. členom Ustave in s 53. členom ZON.

4.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Pritožnica v tožbi in postopku pred Upravnim sodiščem ni zatrjevala kršitev 22. in 33. člena Ustave ter 1. člena Prvega protokola k EKČP, niti ni uveljavljala nezakonitosti in protiustavnosti izpodbijane Uredbe. Uveljavljala je le zmotno uporabo materialnega prava in napačno ugotovitev dejanskega stanja. To pomeni, da pravnih sredstev po vsebini ni izčrpala. Zato je Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Pravni interes pobudnice je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na to morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnice ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Uredbe. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik