Jedro

Priči je dovoljeno predočiti uradni zaznamek o zbranih obvestilih, kar je v primerih, ko se priča določenih stvari ne spomni oziroma ko izpoveduje drugače, kot izhaja iz uradnega zaznamka, tudi smiselno, saj lahko sodišče na takšen način preveri in oceni njeno verodostojnost.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dela magnetograma o zaslišanju priče B. B. z dne 19. 9. 2019 od 12:20:00 ure do 12:22:05 ure in dela prepisa zvočnega posnetka zaslišanja priče B. B. z dne 19. 9. 2019 na strani 5 v devetem in desetem odstavku.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega A. A. iz vseh pritožbenih razlogov ter s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče zavrača navedbo pritožnika, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo zgolj razloge za zaključek, da iz spisa ni treba izločiti uradnih zaznamkov o zbiranju obvestil, ni pa se obrazloženo opredelilo do predloga za izločitev zapisnika in magnetograma. Sodišče prve stopnje ni presojalo, ali obstajajo razlogi za izločitev uradnega zaznamka o zbranih obvestilih, temveč se je opredelilo do uporabe takšnega uradnega zaznamka v nadaljnjem postopku. V izpodbijanem sklepu je obrazložilo, da je uradni zaznamek o zbranih obvestilih dopustno uporabljati za presojo verodostojnosti priče, ter na tej podlagi zaključilo, da s predočanjem takšnega uradnega zaznamka priči ne gre za dokaz, pridobljen s kršitvijo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin ali določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP). S tem, ko je prvostopenjsko sodišče navedlo, da se uradni zaznamek priči lahko predoča, se je opredelilo tudi do predlagane izločitve delov zapisnika in magnetograma, v katerih je bil uradni zaznamek predočen. Izpodbijani sklep je po presoji pritožbenega sodišča ustrezno obrazložen, v njem pa so podani jasni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zagovornikov predlog za izločitev dokazov zavrnilo.

5. V skladu z drugim odstavkom 18. člena ZKP sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

6. Pritožnik zatrjuje, da je bilo predočanje uradnega zaznamka priči nezakonito, pri čemer pa ne konkretizira, katera ustavno določena človekova pravica ali temeljna svoboščina oziroma katera določba kazenskega postopka naj bi bila s postopanjem sodišča kršena. S (splošnim) stališčem pritožbe, da priči ni dovoljeno predočati uradnih zaznamkov oziroma da ji je uradni zaznamek dovoljeno predočiti le v primeru, če se priča zaradi časovne oddaljenosti dogodka sama sklicuje na izjavo, ki jo je dala policiji, pa se pritožbeno sodišče ne strinja.

7. Pritožbeno sklicevanje na odločbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 65/2005 z dne 18. 1. 2007 in I Ips 295/2001 z dne 8. 10. 2003, je neutemeljeno, saj se Vrhovno sodišče v navedenih odločbah ni ukvarjalo z vprašanjem dovoljenosti predočanja uradnega zaznamka priči, temveč s presojo dokazne vrednosti uradnega zaznamka oziroma vprašanjem, ali se sodna odločba lahko opre na izjavo, ki jo je oseba podala policiji. Pri tem je zavzelo stališče, da sodišče svoje odločbe ne more opreti na uradni zaznamek o zbranih obvestilih oziroma da izjava, zapisana v uradnem zaznamku, ne more nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaza, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev. V tej luči je nadalje ugotovilo, da prepoved uporabe izjav, danih policiji, ni absolutna, in da se bo izjava lahko uporabila, kadar bodo za to podani tehtnejši razlogi, na primer, ko se priča ob zaslišanju zaradi časovne oddaljenosti dogodka ne bo spomnila določenih podrobnosti in se bo sklicevala na to, kar je povedala policiji. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča se nanaša na vprašanje, ali lahko sodišče na vsebino uradnega zaznamka o zbranih obvestilih opre (obsodilno) sodbo, ne pomeni pa omejevanja sodišča pri predočanju uradnih zaznamkov, kot to prikazuje pritožnik. Vrhovno sodišče se v navedenih odločbah do dopustnosti predočanja uradnih zaznamkov niti ni opredeljevalo.

8. Uradni zaznamki o zbranih obvestilih oziroma izjave morebitnih prič, pridobljene v skladu s 148. členom ZKP, se v skladu z ustaljeno sodno prakso lahko uporabljajo za oceno verodostojnosti izjave, ki jo priča poda na kasnejšem zaslišanju pred sodiščem1. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je priči dovoljeno predočiti uradni zaznamek o zbranih obvestilih, kar je v primerih, ko se priča določenih stvari ne spomni oziroma ko izpoveduje drugače, kot izhaja iz uradnega zaznamka, tudi smiselno, saj lahko sodišče na takšen način preveri in oceni njeno verodostojnost. Pritožbeno zatrjevanje, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da se uradni zaznamki lahko predočijo le v primeru, ko se nanj sklicuje priča sama, ne drži, ravno nasprotno, iz odločbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 283/2005 z dne 1. 12. 2005 jasno izhaja, da se zaradi preizkusa, dopolnitve ali razjasnitve pričine izpovedbe priči sme predočiti izjava, ki jo je podala pred policijo.

9. Nadaljnja pritožbena navedba, da v skladu s prakso Vrhovnega sodišča ni dovoljeno zasliševati policistov o tem, kar jim je povedala določena oseba, in uporabiti takšne policistove izpovedbe o vsebini izjave kot dokaz v kazenskem postopku, je sicer pravilna, vendar pa je za konkretni postopek brezpredmetna. Sodišče prve stopnje namreč ni zaslišalo policista, ki je pripravil uradni zaznamek, temveč osebo, ki je izjavo podala.

10. Neresnični so pritožbeni očitki, da je sodnica pričo silila, da potrdi svojo izjavo, dano pred policisti NPU. Ker se priča razgovora s policisti ni spomnila, ji je sodnica predočila uradni zaznamek in jo zgolj pozvala, da pove, ali se je o tem kdaj pogovarjala s predstavniki NPU. O vsebini izjave je niti ni spraševala, zato so neutemeljeni očitki, da je sodnica pričo silila k temu, da svojo izjavo iz uradnega zaznamka prenese v svoje pričanje. Sodnica priče ni z ničemer napeljevala oziroma pozivala, da bi potrdila vsebino uradnega zaznamka, priča pa le tega tudi ni storila.

11. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zavrača pritožbeno navajanje, da je bilo postopanje sodišča prve stopnje s predočanjem uradnega zaznamka priči nezakonito, ter pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da del magnetograma in zapisnika ne predstavljata dokaza, ki bi moral biti iz spisa izločen. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene in ker prav tako niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 65/2005 z dne 18. 1. 2007, I Ips 440/2006 z dne 5. 4. 2007 in I Ips 42731/2010-66 z dne 28. 2. 2013.