Jedro

Z vprašanjem razlage 197. čelna ZGO-1 revident zasleduje objektivno zakonitost sodbe ne pa tudi svojega pravnega interesa. Kot izhaja iz revizijskih navedb naj bi bil ta prizadet (le) zaradi gradnje novega parkirišča, ki bo mejilo na njegovo zemljišče, kar naj bi povzročilo slabšo kvaliteto bivanja. Vendar v zvezi s tem revident vprašanja ni izpostavil. Ker lahko skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora in zahtevo po pravnem interesu stranke za revizijo (83. člen ZUS-1), stranka z revizijo uveljavlja samo kršitve svojih pravic, ne pa objektivne zakonitosti sodbe, revidentovo vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča. Navedba, da bo zaradi gradnje poslabšana kakovost njegovega bivanja, ker se bodo iz parkirišča širili različni vplivi - izpušni plini, hrup svetloba in drugo, ne glede na to, ali gre za vplive, ki so po predpisih v dopustnih mejah ali ne, zelo hudih posledic ne izkazuje, saj ni dovolj konkretizirana, da bi ji Vrhovno sodišče lahko sledilo, sploh ob dejstvu, da so bili vplivi gradnje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presojeni. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da so bili ugovori revidenta o prekomernih vplivih zavrnjeni.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, št. 351-1864/2014-52 z dne 1. 7. 2016. S to odločbo (gradbenim dovoljenjem) je bila stranki z interesom dovoljena rekonstrukcija in razširitev parkirišča na tam navedenih zemljiščih. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni zakonski pogoji (54. in 66. člen Zakona o graditvi objektov) za rekonstrukcijo obstoječega parkirišča na zemljišču parc. št. 445 k. o. K. in za gradnjo novega parkirišča na zemljišču parc. št. 446 k. o. K., ki meji na zemljišče v lasti tožnika. Tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 35108-45/2016/8 dne 23. 9. 2016. 2. Tožnik (v nadaljevanju revident) je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

5. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje navedenega pogoja in na kakšen način mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotna praksa sodišč prve stopnje, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.3

6. Teh zahtev revident ni izpolnil. Navedel je vprašanje: "ali investitorjem v primeru, da je bil nek objekt vpisan v zemljiški kataster in gre za objekt javne gospodarske infrastrukture, ali mora biti vpisan v drug register - kataster komunalnih naprav po Zakonu o katastru komunalnih naprav in vprašanje razlage 197. člena ZGO-1 glede tega, kdaj se šteje, da je nek objekt na predpisan način evidentiran v skladu z zakonom o katastru komunalnih naprav". To vprašanje, ki je v prvem delu nerazumljivo, se nanaša le na rekonstrukcijo obstoječega parkirišča, to je na tisti del gradbenega dovoljenja, ki dovoljuje poseg na zemljišču, ki sploh ne meji na revidentovo zemljišče. S tem vprašanjem revident zasleduje objektivno zakonitost sodbe ne pa tudi svojega pravnega interesa. Kot izhaja iz revizijskih navedb naj bi bil ta prizadet (le) zaradi gradnje novega parkirišča, ki bo mejilo na njegovo zemljišče, kar naj bi povzročilo slabšo kvaliteto bivanja. Vendar v zvezi s tem revident vprašanja ni izpostavil. Ker lahko skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora in zahtevo po pravnem interesu stranke za revizijo (83. člen ZUS-1), stranka z revizijo uveljavlja samo kršitve svojih pravic, ne pa objektivne zakonitosti sodbe, revidentovo vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča. 7. Revident tudi ni izkazal, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Odstop je uveljavljal le pavšalno, saj ni navedel konkretnih odločb Vrhovnega sodišča od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala.

8. Revident tudi ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

10. Revident je navedel, da ima odločitev zanj resne posledice: "ker bo novo parkirišče zgrajeno do opornega zidu na njegovi nepremičnini in le 3 do 4 metre od njegove hiše, kjer biva, kar bo zagotovo poslabšalo kakovost njegovega bivanja, ker se bodo iz parkirišča širili različni vplivi - izpušni plini, hrup svetloba in drugo, ne glede na to, ali gre za vplive, ki so po predpisih v dopustnih mejah ali ne".

11. Ta navedba zelo hudih posledic ne izkazuje, saj ni dovolj konkretizirana, da bi ji Vrhovno sodišče lahko sledilo, sploh ob dejstvu, da so bili vplivi gradnje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presojeni. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da so bili ugovori revidenta o prekomernih vplivih zavrnjeni. Ker pa revident kot zelo hudo posledico navaja poslabšanje bivanja zaradi dopustnih vplivov, mu je treba pojasniti, da so dopustni vplivi gradnje normativno določeni ob upoštevanju zahtev varstva zraka, tal, vode, okolja, varstva pred hrupom, idr., ki zagotavljajo zdravo življenjsko okolje, to je okolje, ki zdravju ni škodljivo.

12. Glede na navedeno zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Npr. sklepi VS RS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010, X Ips 301/2010 z dne 5. 5. 2011, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015, X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015 in drugi.