Jedro

Ni veljaven ustni dogovor o prodaji nepremičnin, če pogodbeni stranki nista vsaj v pretežnem delu izpolnili obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da ji mora toženec izročiti zemljiško parcelo velikosti 900 m2 ležečo na ..., ali pa ji plačati znesek 300.000,00 SIT s prip. obrestmi od 1.12.1989 dalje do plačila. Tožničino pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. V obrazložitvi revizije navaja, da sta bili realizirani tako pogodba med tožnico in zapustnico iz leta 1971 kot tudi nova pogodba med njima iz leta 1989. Če je sodišče štelo, da primarni zahtevek ni dovolj določen, bi moralo naložiti tožencu izpolnitev podrednega - denarnega zahtevka. Končno še navaja da obstaja v odločilnih dejstvih nasprotje med razlogi sodbe in izpovedbami prič. Sodišče je poklonilo vero le toženi stranki in izvedenih dokazov ni pravilno ocenilo.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka v reviziji ni pojasnila katera nasprotja med razlogi sodbe in izpovedbami prič uveljavlja kot revizijski razlog po 13. točki 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Njene navedbe o nepravilni dokazni oceni kažejo, da ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje. S temi navedbami pa se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP). Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dožnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje med toženčevo pravno prednico in tožnico glede nepremičnine ni bila sklenjena nobena pismena pogodba niti leta 1971 in niti leta 1989, ko sta se znova dogovarjali o nakupu nepremičnine. V letu 1971 tudi ni prišlo do realizacije pogodbe. Ker veljavna pogodba ni nastala, tudi v letu 1989 ni prišlo do novacije pogodbe po 348. členu Zakona o obligacijskih razmerjih. Pri dogovarjanjih v letu 1989 pa tudi ni šlo za veljavno sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj sta pogodbeni stranki le približno določili predmet kupoprodajne pogodbe in tožnica zemljišča ni prevzela v posest. Spričo vseh navedenih ugotovitev sta sodišči pravilno zavrnili tožničin tožbeni zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki ni bila veljavno sklenjena. Pravilna je tudi zavrnitev alternativno postavljenega denarnega zahtevka, ki predstavlja po tožničinih pojasnilih vrednost zahtevane nepremičnine in ima isto pravno podlago.

Iz vseh teh razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).