Jedro

Ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Pojem petje je širši pojem in nedvomno je tudi jazz-petje del petja. Razen tega je tožnica povsem razumno in prepričljivo pojasnila v svoji pripravljalni vlogi, da znanje „jazz petja“ vključuje tudi poznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Kdor teh prvin ne obvlada tudi ne more obvladati specializacije petja, to je jazz-petja. Iz navedenega razloga je tožena stranka napačno štela, da tožnica nima opravljenega ustreznega univerzitetnega študija smeri programa petja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 10051-4624/2015-7 z dne 20. 12. 2017 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 313,50 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog za napredovanje tožnice v naziv svétnice v šoli A.. V obrazložitvi odločbe navaja, da je predlog vložil ravnatelj šole in sicer za izjemno napredovanje. Enkrat je bil predlog že zavrnjen, vendar je tožnica sprožila upravni spor in je Upravno sodišče RS prvotno odločbo odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovni postopek. Nadalje tožena stranka navaja, da je bila v času vložitve predloga tožnica zaposlena na delovnem mestu učiteljice petja v izobraževalnem programu C. na šoli A.. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) v 95. členu določa, da morajo imeti strokovni delavci v glasbeni šoli pridobljeno izobrazbo ustrezne smeri po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo. Ustrezna izobrazba za opravljanje izobraževalnega dela na delovnem mestu učitelja petja je določena v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer je učitelj petja lahko, kdor je končal bodisi univerzitetni študijski program petja ali pa magistrski študij program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika ali glasbena umetnost (smer petje). Iz predloga za napredovanje in priloženih dokazil je razvidno, da je tožnica končala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v ... študijsko smer petje-jazz in pridobila strokovni naziv magistra umetnosti in da ji je Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani izdala odločbo, s katero se njena diploma, pridobljena na Univerzi v B., nostrificira kot univerzitetna diploma brez strokovnega naslova. S to diplomo je pridobila univerzitetno izobrazbo študijske smeri petje-jazz in strokovni naziv magistra umetnosti. Tožena stranka ugotavlja, da ima tožnica pridobljeno ustrezno stopnjo izobrazbe v skladu s 95. členom ZOFVI, nima pa pridobljene ustrezne smeri izobrazbe v skladu s Pravilnikom. Učitelj petja mora imeti namreč univerzitetni študijski program petja ali magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer petje) ali glasbena umetnost (smer petje). Tožničina izobrazba torej ne ustreza smeri izobrazbe, določene s Pravilnikom. Treba je ločiti med predmetom petje in predmetom jazz-petje. Predmet petje je del predmetnika izobraževalnega programa C. in del izobraževalnega programa D., medtem ko je predmet jazz-petje zgolj del predmetnika izobraževalnega programa D.. Študijska smer petje in študijska smer petje-jazz torej nista enaki. Tožničina izobrazba ni ustrezna smer izobrazbe za učitelja petja v izobraževalnem programu C.. Druge pogoje za izjemno napredovanje v naziv svétnice pa je tožnica izkazala (delovna doba, nadpovprečna delovna uspešnost in ustrezno število točk za opravljeno dodatno strokovno delo).

2. Tožnica se v tožbi sklicuje na to, da ji je Univerza v Ljubljani z odločbo priznala, da se diploma, pridobljena na Univerzi B., nostrificira kot univerzitetna diploma brez strokovnega naziva. Kot izhaja iz mnenja ENIC-NARIC centra Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je vrednoteno izobraževanje tožnice na Univerzi B. v Republiki Sloveniji primerljivo z izobraževanjem po študijskih programih za pridobitev izobrazbe, ki se razvrščajo na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja. Tožnica torej ustreza kriterijem za strokovnega delavca - učitelja v glasbeni šoli glede izobrazbe po 95. členu ZOFVI. Navedeno med strankama sploh ni sporno, saj je tožena stranka ugotovila, da tožnica izpolnjuje vse predpisane pogoje za napredovanje. Sporna je le smer izobraževanja. Tožena stranka je nepravilno ugotovila, da tožnica nima pridobljene ustrezne smeri izobrazbe v skladu s Pravilnikom. V šestem odstavku 92. člena ZOFVI ni nikjer zapisano, da minister določi tudi smer izobraževanja. Tožnica je pridobila izobrazbo ustrezne smeri, saj v nasprotnem primeru njene diplome gotovo ne bi nostrificirali v Republiki Sloveniji. Zgolj dejstvo, da slovenski univerzitetni izobraževalni sistem ne pozna študijskega programa jazz-petja, še ne utemeljuje zaključka, da se tožnico v primerjavi z diplomanti, ki so zaključili univerzitetni program petja v Republiki Sloveniji, postavi v manj ugoden položaj. Poleg tega tudi ni razumnega razloga, da se osebi, ki poučuje petje na gimnaziji z zaključkom študijske smeri jazz-petja, omogoči napredovanje, medtem ko se osebi zgolj iz razloga, ker poučuje v glasbeni šoli, napredovanja ne prizna. Tožena stranka tudi ni upoštevala mnenja lastnega centra za izobraževanje ENIC-NARIC. Iz njega izhaja, da je vrednotenje študijskega programa, ki ga je zaključila tožnica, primerljivo z izobraževanjem v Republiki Sloveniji, ki se po študijskih programih za pridobitev izobrazbe razvrščajo na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja. Sodišče je v zadnji sodbi, s katero je prvo odločbo odpravilo, izrecno pojasnilo, da tožnica izpolnjuje vse pogoje za napredovanje glede zahtevane izobrazbe. Tožnica predlaga, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, ker tožena stranka ni upoštevala mnenja sodišča iz prve sodbe. Predlaga, naj odločbo odpravi in tožnici prizna izjemno napredovanje v naziv svétnice, podrejeno pa, naj odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek, v obeh primerih pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica nima pridobljene ustrezne izobrazbe smeri petje. V zvezi s sklicevanjem tožnice na neustavnost določb Pravilnika, pa tožena stranka pojasnjuje, da je pri postopanju v pravnih zadevah zavezana delovati in odločati v skladu z ustavo, zakoni in drugimi podzakonskimi akti. Nadalje pojasnjuje, zakaj so določene različne smeri izobrazbe za učitelje v gimnazijah in v glasbenih šolah. Pri predmetu petje gre za predmet, katerega cilj je splošne narave, pri predmetu jazz-petje pa gre za strokovni predmet, ki je usmerjen v ožje strokovno področje. Razlikovanje je v obravnavanem primeru razumno. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da je pridobila v tujini povsem ustrezno izobrazbo, da poučuje petje v glasbeni šoli in da gre za predmet, katerega cilj je splošne narave. Vse navedeno se je morala tožnica naučiti in predstavlja del učnega načrta „jazz petja“, da je lahko sploh uspešno zaključila študij na univerzi za glasbo. Posledično je zagotovo pristojna, da uči petje splošne narave, torej spoznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Tožena stranka neustrezno loči petje in jazz-petje na način, kot da bi bilo jazz-petje nekaj povsem drugega od petja, čeprav se je potrebno tudi pri njem prvenstveno ukvarjati s pravilnim dihanjem med petjem in vokalnimi tehnikami, z notami in akordi, pravilno artikulacijo med petjem ipd. Sicer pa je tožeča stranka zaposlena že od leta 2003 na istem delovnem mestu in je v preteklosti že napredovala v višje plačne razrede.

5. Tožena stranka v pripravljalni vlogi ponovno vztraja pri tem, da tožnica nima pridobljene ustrezne izobrazbe smeri petje.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da tožnica kumulativno izpolnjuje vse zahtevane pogoje (razen domnevno neustrezne smeri izobrazbe) za izjemno napredovanje v naziv svetnika, saj je tožena stranka v izpodbijani odločbi na zadnji strani v četrtem odstavku celo izrecno zapisala, da je druge pogoje za izjemno napredovanje v naziv svétnice iz 12. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive tožnica izkazala (delovna doba, nadpovprečna delovna uspešnost in ustrezno število točk za opravljeno dodatno strokovno delo).

8. Med strankama pa je sporno vprašanje, ali tožnica izpolnjuje predpisani zakonski pogoj iz drugega odstavka 95. člena ZOFVI, iz katerega izhaja, da morajo imeti strokovni delavci v javni glasbeni šoli pridobljeno izobrazbo ustrezne smeri po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. S pravnomočno odločbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani št. 14/2003 z dne 30. 12. 2003 je bilo odločeno, da se v tujini pridobljena diploma tožnice, ki jo je pridobila na Univerzi B., nostrificira kot univerzitetna diploma brez strokovnega naziva, iz njene obrazložitve pa je tudi razvidno, da strokovna raven pridobljene tožničine diplome dosega raven diplomantov umetniške in pedagoške smeri Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Tožnica je torej v tujini nedvomno pridobila univerzitetno izobrazbo in dosegla naslov magistra umetnosti, tako pridobljen in priznan naslov pa je bil nostrificiran z dokončno in pravnomočno odločbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Sodišče je že v sodbi št. I U 1627/2016-8 z dne 22. 11. 2017 zavzelo stališče, da je tožnica nedvomno pridobila univerzitetno izobrazbo in dosegla naslov magistra umetnosti. Sicer pa sodišče meni, da tudi to dejstvo med strankama ni sporno.

9. Sodišče ugotavlja, da je med strankama sporno le vprašanje, ali univerzitetni študijski program jazz-petja, kot ga je tožnica opravila v ..., ustreza univerzitetnemu študijskemu programu petja, kot je mišljen v 28. členu Pravilnika. Pravilnik namreč v 28. členu določa, da je učitelj petja lahko, kdor je končal bodisi univerzitetni študijski program petja ali magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer petje) ali glasbena umetnost (smer petje). Iz odločbe Akademije za glasbo o nostrifikaciji z dne 30. 12. 2003 izhaja, da se tožnici nostrificira diploma, pridobljena na Univerzi B., s katero je pridobila univerzitetno izobrazbo študijska smer petje-jazz in ji je bil podeljen naslov magistra znanosti. Po mnenju sodišča ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Pojem petje je širši pojem in nedvomno je tudi jazz-petje del petja. Razen tega je tožnica povsem razumno in prepričljivo pojasnila v svoji pripravljalni vlogi, da znanje „jazz petja“ vključuje tudi poznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Kdor teh prvin ne obvlada tudi ne more obvladati specializacije petja, to je jazz-petja. Iz navedenega razloga je tožena stranka napačno štela, da tožnica nima opravljenega ustreznega univerzitetnega študija smeri programa petja, saj bi po mnenju sodišča morala šteti, da tožnica nedvomno izpolnjuje tako pogoj univerzitetnega študijskega programa kot tudi pogoj ustrezne smeri tega programa, torej univerzitetnega študijskega programa petja.

10. Glede na vse navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje iz razlogov po 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ob ugotovitvi, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, konkretno 28. člen Pravilnika. V ponovljenem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki se tičejo uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

11. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takih primerih ima namreč sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

12. Sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije, ampak je sledilo podrednemu tožbenemu zahtevku, ker je ocenilo, da je ustrezneje, če tožena stranka kot del izvršilne veje oblasti sama odloča o zahtevkih za napredovanje učiteljev, ob upoštevanju tudi vseh ostalih pogojev, ki jih mora posameznik izpolnjevati. V konkretnem primeru tudi ni mogoče reči, da tožena stranka ne bi sledila napotkom sodišča iz prvega sojenja, saj je v ponovljenem sojenju priznala, da ima tožnica opravljeno univerzitetno izobrazbo, napačno pa se je opredelila glede smeri izobrazbe, do tega vprašanja pa tudi sodišče pri prvotnem odločanju še ni zavzelo stališča. K točki II izreka:

13. Odločitev o stroških temelji na določilu tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem tožniku v upravnem sporu, če je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov postopka glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v postopku zastopala odvetnica, ji pripadajo v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika stroški v višini 285,00 EUR, za pripravljalno vlogo pa v skladu s 4. členom Pravilnika še 10 % od navedenega zneska, to je še dodatnih 28,50 EUR.