Jedro

Res je pooblaščenec revizijo vložil potem, ko je tožnik 5. 6. 2008 prejel sklep prvostopenjskega sodišča, toda rok za vložitev revizije je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljšati.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 53 EUR odškodnine za premoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2007 do višine glavnice v 15 dneh, pod izvršbo. V presežku je zahtevek tožnika zavrnilo in mu naložilo, da je tožencu dolžan povrniti pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper sklep zavrnilo, pritožbi zoper sodbo pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obrestnem delu spremenilo tako, da zamudne obresti od glavnice tečejo od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 28. 6. 2003 dalje do plačila pa v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je pravočasno sam vložil vlogo na Višje sodišče v Ljubljani, ki jo je naslovil kot pritožbo. V vlogi navaja, da je sodnica, ki je v zadevi sodila na prvi stopnji, pod vplivom korupcije, zaradi česar njene odločbe niso pravnomočne. Prav tako se ne strinja z navedbami izvedenca, ki so „divje“, saj vrat ni videl, njegova ocena pa je prav tako pod vplivom korupcije. V bistvu celotno odločitev izpodbija zaradi korupcije in predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni oz. jo vrne v nov postopek drugemu sodniku.

4. Tožnikova vloga je bila predložena Višjemu sodišču v Ljubljani, ki jo je odstopilo sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom toženca pozvalo naj v roku petnajstih dni vlogo popravi tako, da bo vsebovala navedbo sodbe zoper katero se vlaga. 20. 6. 2008 je tožnikov pooblaščenec zanj „popravil“ vlogo tako, da je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb ZPP. Navaja, da je bilo zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sodišče ni izvajalo dokaznega postopka glede tega, da je toženec poškodoval tudi druga vrata na brunarici. Sodišče je v tem primeru napačno sprejelo ugovor toženca glede zastaranja, saj gre v tem primeru za kaznivo dejanje in bi sodišče moralo upoštevati daljši zastaralni rok. Ni namreč mogoče šteti tožniku v škodo dejstva, da organi pregona niso sprožili postopka zoper toženca tudi glede drugih vrat. Prav tako sodišče neutemeljeno ni sledilo njegovemu predlogu za postavitev novega izvedenca in zaslišanje priče F. K., ki bi lahko natančno pojasnil vrsto vrat in poškodbe, ki so na njih nastale. Poleg tega pa je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s porušenjem brunarice.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v roku 30 dni po vročitvi prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP).

7. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma smeta pravdna dejanja v takšnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožnik, ki je v navedeni pravdni zadevi najprej vložil revizijo sam, ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji, ne ob vložitvi revizije zatrjeval ali predložil dokaza o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna revizija, ki jo je vložil tožnik sam, ki te pravice nima, pa ni dovoljena (drugi odstavek 374. člen ZPP). Ker je ni zavrglo že sodišče prve stopnje, ki je vlogo nepravilno poslalo tožniku v popravo, mora to storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP).

8. Po sicer nepotrebnem pozivu sodišča prve stopnje tožniku, da vlogo ustrezno popravi (po 374. členu sodnik prve stopnje revizijo, ki jo vloži nekdo, ki nima te pravice, zavrže), je nato tožnik vložil revizijo še po pooblaščencu, ta revizijska vloga pa je prepozna. Iz podatkov iz spisa izhaja, da je tožnik 29. 4. 2008 prejel izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje. Revizijo je po pooblaščencu vložil 20. 6. 2008, ko je 30-dnevni rok za vložitev revizije že davno potekel (prvi odstavek 367. člena ZPP). Prepozno revizijo pa revizijsko sodišče prav tako zavrže (377. člen ZPP), če tega ni storilo že sodišče prve stopnje. Res je sicer, da je pooblaščenec revizijo vložil potem, ko je tožnik 5. 6. 2008 prejel sklep prvostopenjskega sodišča, toda rok za vložitev revizije je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljšati.

9. Glede na vse povedano je bilo treba revizijo tožeče stranke, vsebovano v obeh revizijskih vlogah, zavreči.