Jedro

Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica, ki sama krije svoje pritožbene stroške, mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa upnici povrniti 428,40 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice (I. točka izreka), odločilo, da je dolžnica dolžna v roku 8 dni upnici povrniti še nadaljnje izvršilne stroške v znesku 489,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka), ter da dolžnica sama krije svoje stroške ugovora (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi ter predlog za izvršbo zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izpostavlja, da je sodišče zagrešilo kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko je navedlo, da je bil seznam izvršilnih naslovov z dne 9. 1. 2019 vročen dolžnici s sklepom o izvršbi, saj tega seznama dolžnica ni prejela, temveč je prejela seznam z dne 21. 1. 2019. Sodišče v zvezi s to ugovorno navedbo tudi nima lastnih navedb, ampak zgolj povzema navedbe upnice iz odgovora na ugovor, svojih stališč v zvezi z ugovorom dolžnice pa ni zavzelo in je zagrešilo tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, dolžnici pa je bila s tem kršena tudi ustavna pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Tudi glede vseh ostalih ugovornih navedb sodišče ne navaja lastnih ugotovitev in zaključkov, temveč le povzema stališče upnice iz njenega odgovora na ugovor in je izpodbijan sklep tudi glede ostalih ugovornih navedb neobrazložen. Iz seznama izvršilnih naslovov pod točko 1 uveljavlja upnica plačilo iz naslova odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pri čemer pa ni jasno, od katerega dne je izračunala obresti, po kakšni obrestni meri in na kateri dan naj bi se obrestovanje končalo niti ni razvidno, koliko naj bi znašale obresti po posameznem izvršilnem naslovu, kar je povsem nepreverljivo. Poleg tega seznam izvršilnih naslovov pod točko 1 ne vsebuje podatkov o znesku obresti za posamezni izvršilni naslov, zato ni izvršilni naslov skladno z 9. točko drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Za te obveznosti pa je tudi sicer zastarala pravica do odmere davka kot tudi pravica do izterjave davka, saj gre za obresti iz leta 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012. Sodišče navaja, da so bile vse odločbe za leto 2005, 2007, 2008, 2010 vročene dolžnici na isti dan 13. 9. 2010, kar ni izkazano. Vztraja, da so terjatve že zastarane, ker je zastaralni rok za izterjavo teh terjatev zgolj pet let in je ta rok od nastopa izvršljivosti že potekel. Ob že obračunanih obrestih pa upnica obračunava še dodatne obresti v višini 1.160,09 EUR, za katere ne podaja pojasnila ter so tudi zastarane, saj zastarajo v roku treh let. Upnica se v odgovoru na ugovor sklicuje na sklep o zavarovanju Z 8/2015 in ne na sklep Z 6/2015. Sodišče je prekršilo razpravno načelo, saj vpogleda v spis Z 6/2015 ni predlagala. Sodišče je tudi napačno ugotovilo, da gre za iste glavnice, saj se sklep o zavarovanju Z 6/2015 glasi na znesek 26.603,89 EUR, od česar znaša glavnica 22.131,49 EUR, obresti 4.472,40 EUR, kar torej ni enako zneskom, na katere se glasi izvršilni naslov, naknadno pa je bil sklep o zavarovanju po vloženem ugovoru dolžnice še dodatno spremenjen in je bil predlog za zavarovanje v delu zavrnjen. Upnica v tem postopku poskuša izterjati več kot prvotnemu dolžniku nalagajo posamezni izvršilni naslovi, kar sicer določata druga vrstica točke 1 in 2 predloženega seznama in sicer glede obračuna procesnih obresti, ki so tam obračunane. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Upnica je odgovorila na pritožbo, nasprotovala pritožbenim navedbam in se zavzemala za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, in sicer seznama izvršilnih naslovov FURS DT 4935-83/2019-3 04-720-29 z dne 9. 1. 2019. 6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo 53. člen ZIZ, da je zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova mogoče vložiti ugovor in da mora dolžnik ugovor obrazložiti tako, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljenega. Pravilno je pojasnilo tudi, da so dopustni ugovorni razlogi našteti v 55. členu ZIZ.

7. Sprva je pojasniti, da ni utemeljena pritožba, da je zagrešena bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zgolj prepisalo navedbe upnice iz odgovora na ugovor in naj ne bi navedlo lastnih razlogov. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje navedbe upnice v odgovoru na ugovor povzelo, z njimi soglašalo in navedlo, da jim kot pravilnim sledi, zato ne drži v pritožbi navedeno, da sodišče ne navaja, da so stališča upnice obenem tudi stališča sodišča. Izpodbijani sklep vsebuje zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki jih je mogoče preizkusiti, zato očitana postopkovna kršitev ni podana niti ni kršena ustavna pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

8. V zvezi z v pritožbi ponovno izpostavljeno ugovorno navedbo, da dolžnica ni prejela seznama izvršilnih naslovov z dne 9. 1. 2019, ki ga v predlogu za izvršbo navaja upnica, je pojasniti, da je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil dolžnici skupaj s sklepom o izvršbi vročen seznam izvršilnih naslovov z dne 9. 1. 2019 in tudi pravilno presodilo, da predstavlja na njem naveden datum 21. 1. 2019 zgolj datum, ko je bil seznam natisnjen. Očitana bistvena kršitev postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ tudi ni podana. Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Pritožba pa takega nasprotja niti ne trdi, pač pa se zgolj ne strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, to nestrinjanje pa kot obrazloženo ni utemeljeno.

9. V zvezi s ponovno izpostavljeno ugovorno navedbo, da zneska zamudnih obresti iz seznama izvršilnih naslovov ni mogoče preveriti, ker ni jasno, od katerega dne so obračunane, po kakšni obrestni meri in na kateri dan se je obrestovanje končalo, je ugotoviti, da je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in presodilo, da je upnica v samem seznamu izvršilnih naslovov opredelila način izračunavanja zamudnih obresti, zaradi česar je izvršilni naslov glede zamudnih obresti mogoče preveriti. Za primernost seznama izvršilnih naslovov za izvršbo pa tudi sicer zadošča, da so za vsako vrsto davka posebej zamudne obresti le navedene in upnici njihovega obračuna ni treba posebej prilagati, kar je tudi pravilno pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu.

10. Seznam izvršilnih naslovov je skladno s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov, če so v njem za posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predložen seznam izvršilnih naslovov sestavljen v skladu z določilom 9. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2, saj je za vsak posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Na izvršilni naslov je sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete vezano in se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej da upnica pride do poplačila svoje terjatve. Vse morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama se zato morajo uveljavljati v postopku izdaje posameznega izvršilnega naslova. Navedbe, da je zastarala pravica do odmere davka (nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), po povedanem za pravilnost izpodbijane odločitve niso pravno pomembne.

11. Pravilna je presoja, da upničina terjatev ni zastarala, ker v predmetni zadevi še ni potekel niti relativni niti absolutni zastaralni rok iz 125. in 126. člena ZDavP-2 za zastaranje pravice do izterjave davka. Na razloge sodišča prve stopnje v 6. točki obrazložitve se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje kot na pravilne in jih na tem mestu v izogib ponavljanju ne povzema. Ne držijo pritožbeni očitki o zagrešeni bistveni kršitvi določb postopka vsled zatrjevane kršitve načela razpravnosti iz prvega odstavka 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Upnica se je v postopku pred sodiščem prve stopnje sklicevala na sklep o zavarovanju Z 6/2015 z dne 18. 2. 2015, ki je bil izdan zoper dolžnico, in ga je k odgovoru na ugovor tudi priložila. Pritožba torej neutemeljeno trdi, da je zagrešena očitana postopkovna kršitev, ker se je sodišče prve stopnje pri presoji ugovora na ta sklep oprlo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile z navedenim sklepom zavarovane iste glavnice, za katere je upnica vložila predmetni predlog za izvršbo, in je pravilno presodilo tudi, da je bil s tem sklepom pretrgan tek zastaranja pravice do izterjave davka.

12. Čeprav dolžnica v izvršilnem naslovu ni navedena kot dolžnica, je sodišče prve stopnje ob uporabi drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ, ker je upnica s sklicevanjem na pravnomočni sklep o dedovanju po pokojnem G. Z. glede na 48. člen ZDavP-2 izkazala, da je obveznost iz izvršilnega naslova prešla na dolžnika, utemeljeno dovolilo predlagano izvršbo na solastne deleže nepremičnin dolžnice. Drži tudi presoja sodišča prve stopnje v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da upnica v konkretnem postopku od dolžnice ne izterjuje več kot prvotnemu dolžniku nalagajo posamezni izvršilni naslovi in so razlogi sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilni.

13. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

14. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške, saj ji pritožbenih stroškov glede na neuspeh s pritožbo upnica ni neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnica je opredeljeno odgovorila na pritožbo, zato je stroške odgovora na pritožbo šteti kot potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) upnici priznalo 700 točk za sestavo odgovora na pritožbo po 6. točki 27 tarifne številke OT in na račun 2 % materialnih stroškov 14 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, skupaj tako 714 točk oziroma 428,40 EUR. Tako odmerjene stroške mora dolžnica povrniti upnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.1 1 Primerjaj načelno pravno mnenje, občna seja VS RS z dne 13. 12. 2006.