Jedro

Tožnik, ki je lastnik le 7 delnic, ni izkazal težko popravljive škode, saj niti na trditveni ravni ni izkazal, zakaj bi bila materialna izguba v višini razlike med ceno v prevzemni ponudbi in tisto, za katero v tožbi zatrjuje, da naj bi bila pravična cena (cca 4 EUR), zanj težko popravljiva. Namreč s sklicevanjem na ostale male delničarje, bilo naj bi jih 632, tožnik ne more uspeti v zvezi s standardom težko popravljive škode. Tožnik ni pooblaščenec ostalih delničarjev, niti ostali delničarji niso tožniki oziroma predlagatelji zahtevane začasne odredbe.

Izrek

I. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo, ki jo sodišče obravnava v tem upravnem sporu, zahteva odpravo sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 40201-8/2016-10 z dne 26. 7. 2016 in odločbe št. 40201-8/2016-13 z dne 1. 8. 2016. Toženka je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrnila zahtevo tožnika z dne 20. 7. 2016 za udeležbo v prevzemnem postopku v zvezi z objavo prevzemne namere družbe A. d.o.o. za odkup delnic družbe B. d.d.; v 2. točki izreka zavrnila zahtevo tožnika za vpogled v spis v prevzemnem postopku v zvezi z objavo prevzemne namere družbe A. d.o.o. za odkup delnic ciljne družbe B. d.d., ...; ter v 3. točki izreka odločila, da je tožnik dolžan v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa plačati takso za zahtevo z dne 20. 7. 2016, v višini 400,00 EUR na račun toženke.

2. Hkrati s tožbo tožnik vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po 32. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V zvezi s procesnimi predpostavkami navaja, da je toženka z izpodbijanim sklepom z dne 26. 7. 2016 zavrnila njegovo zahtevo za udeležbo v prevzemnem postopku ter vpogled v spis, ki mu je bil vročen 28. 7. 2016. V zvezi z izpodbijano odločbo z dne 1. 8. 2016 pa navaja, da mu ta odločba ni bila vročena niti te izpodbijane odločbe ni prejel na kakršenkoli drug način, vendar za njen obstoj ve na podlagi objave družbe B. d.d. na spletni strani Ljubljanske borze dne 4. 7. 2016, objave prevzemne namere družbe A. z dne 4. 7. 2016 v časopisu D. in objave družbe B. d.d. na spletni strani Ljubljanske borze dne 2. 8. 2016, iz katere izhaja, da je dne 2. 8. 2016 prejela prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic družbe B. d.d., ki jo je v imenu in za račun prevzemnika družbe A. d.o.o. poslala družba C. d.d. Ljubljana. Predlagajo skladno s tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1, ob upoštevanju, da se izpodbijana odločba že izvršuje z objavo prevzemne ponudbe in tekom roka veljavnosti prevzemne ponudbe. Za ureditev nezakonitega stanja, do katerega je prišlo zaradi izdaje izpodbijane odločbe v zvezi s sklepom, je izdaja začasne odredbe nujno potrebna za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje med prevzemnikom A. d.o.o. in preostalimi delničarji družbe B. d.d. Navaja, da če tožnik in ostali manjšinski delničarji brez posega z začasno odredbo prevzemne ponudbe ne bi sprejeli, ker bi bili iz razlogov, navedenih v tožbi, prepričani o njeni zakonitosti, po izteku roka za sprejem prevzemne ponudbe (31. 8. 2016) le-te več ne bi mogli sprejeti, tudi če bi se v predmetnem postopku izkazala za zakonita. Po drugi strani pa, če bi tožnik in ostali manjšinski delničarji sprejeli obstoječo prevzemno ponudbo, ne glede na pomisleke o njeni nezakonitosti ne bi mogli v primeru uspeha v tem postopku od prevzemnika dobiti plačane pravične cene, saj bi bila prodajna pogodba med njimi in prevzemnikom veljavno sklenjena, naknadne odprave odločbe o dovolitvi objave prevzemne ponudbe pa ni med razveznimi pogoji prodajne pogodbe, sklenjene s sprejemom prevzemne ponudbe – 20. člen Zakona o prevzemih (ZPre-1). Ker bi pogodbe o prodaji obveljale, bi ta upravni spor postal nesmiseln. V situaciji, ko bo skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi zida ponudbe sprejela sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, v smislu drugega odstavka 68. člena ZPre-1, pa bo moral prevzemnik denarno odpravnino ponuditi v znesku 1,10 EUR/delnica, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Tožnik pa v postopku izključitve manjšinskih delničarjev ne bo imel nikakršnih učinkovitih možnosti in pravnih sredstev, s katerimi bi nasprotoval višini denarnega nadomestila, ki je bil potrjen z izpodbijano odločbo. S tem bo poseženo v lastninsko pravico tožnika in ostalih manjšinskih delničarjev. Na tak način bo tožniku in ostalim manjšinskim delničarjem nastala nepopravljiva škoda ter bo nedopustno in neutemeljeno poseženo v njihovo lastninsko pravico. Tožnik in ostali manjšinski delničarji ne bodo imeli prav nobenega učinkovitega pravnega mehanizma, s katerim bi lahko preprečili nedovoljen poseg v njihov pravni in ekonomski položaj. Javna korist zaradi odložitve izvršitve učinkovanja izpodbijane odločbe in začasne ureditve stanja v vmesnem obdobju ne bo prizadeta, prav tako ne bo poseženo v koristi prevzemnika družbe A. d.o.o. in njegove prevzemne ponudbe, saj se bo zaradi prekinitve postopka s prevzemno ponudbo efektivno le podaljšal rok za sprejem prevzemne ponudbe. Ravno nasprotno, prekinitev postopka s prevzemno ponudbo je v javnem interesu, saj ima družba B. d.d. 632 malih delničarjev, poleg tega pa ima tudi družba E. d.d. - v likvidaciji 11.480 malih delničarjev. Namen ZPre-1 pa je v zaščiti malih delničarjev. Nepopravljiva škodna posledica bi predstavljala tudi uresničevanje glasovalne pravice s strani „legaliziranih“ prevzemnikov družbe B. d.d., ki bodo lahko s tri četrtinsko večino glasov v času po izvedbi postopka s prevzemno ponudbo sprejeli praktično kakršenkoli sklep, s katerim bodo svojo kontrolo v ciljni družbi le še dodatno utrdili. Ker se izpodbijana odločba izvršuje in učinkuje tako, da poteka prevzemna ponudba z veljavnostjo do vključno dne 31. 8. 2016, je edina možnost, da se zadrži učinkovanje izpodbijane odločbe tako, da se prekine postopek prevzema ciljne družbe B. do pravnomočnega zaključka tega postopka. Predlaga, da sodišče zadrži izvrševanje in učinkovanje sklepa z dne 26. 7. 2016 in odločbe z dne 1. 8. 2016 do pravnomočnega zaključka tega postopka ter da zadržanje izvrševanja in učinkovanja iz 1. točke učinkuje tako, da se postopek s prevzemno ponudbo družbe A. d.o.o. prekine do pravnomočnega zaključka tega postopka. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka je na predlog za izdajo začasne odredbe odgovorila. Predlaga, da sodišče predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na izpodbijano odločbo, ker tožnik ni bil stranka postopka, zavrže. V zvezi s škodo navaja, da ne drži, da bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, ter da tožnik ni izkazal, v čem je zaradi izvrševanja izpodbijane odločbe prizadeta javna korist in tudi tega ne, s čim bi bila javna korist varovana, če bi se odložila izvršitev izpodbijane odločbe – če bi se torej prekinil postopek prevzemne ponudbe. V primeru, da bi se sodišče odločilo vsebinsko odločati o zahtevi tožnika, pa predlaga, da predlog zavrne.

4. Stranka z interesom v tem postopku A. d.o.o. je na predlog za izdajo začasne odredbe odgovorila, predlaga zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe, ker tožnik ni bil stranka postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba glede na določbe Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) oziroma podredno, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni.

5. Pred vsebinsko obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče ugotavljalo procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Pravočasnost vložene tožbe v zvezi s sklepom toženke z dne 26. 7. 2016 med strankama ni sporna. Pravočasnost vložene tožbe izhaja tudi iz upravnega spisa. V zvezi z izpodbijano odločbo z dne 1. 8. 2016 pa se v zvezi s pravočasnostjo sodišče sklicuje na določbo 516. člena ZTFI, ki določa, da rok za tožbo proti odločbi iz prvega odstavka 515. člena tega zakona začne teči z objavo prospekta, prevzemne ponudbe oziroma odločbe o izidu prevzemne ponudbe. Nesporno v zadevi je, da je bila prevzemna ponudba objavljena, kot sam tožnik navaja, po izdaji odločbe 1. 8. 2016, torej je tožba vložena dne 11. 8. 2016 tudi zoper odločbo (odločba, s katero je toženka izdala dovoljenje za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1), nedvomno vložena pravočasno.

6. Procesna predpostavka glede na določbo 17. člena ZUS-1 zoper izpodbijani sklep, med strankami ni sporna. Sporno pa je, ali je tožnik aktivno legitimiran za izpodbijanje odločbe toženke z dne 1. 8. 2016. 7. V zadevi s primerljivim dejanskim stanjem (tožnik je izpodbijal s tožbo v upravnem sporu tako sklep o zavrnitvi udeležbe v postopku kot odločbo, ki je bila neposredno po tistem izdana in mu ni bila vročena) se je Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 82/2016 z dne 13. 4. 2016, v zvezi z dopustnostjo vložene tožbe zoper odločbo, še preden je bilo pravnomočno odločeno o tožnikovem statusu stranskega udeleženca, postavilo na stališče, da okoliščina, da tožnik v trenutku izdaje odločbe še ni imel priznanega statusa stranskega udeleženca, ki bi ga kvalificirali za upravičenega vlagatelja tožbe zoper odločbo (tam soglasje), še ne more biti odločujoča. To bi bilo lahko le, če sploh ne bi zahteval udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena. Od rešitve tožbe zoper sklep je odvisna dopustnost tožbe zoper odločbo, od obstoja tega upravnega spora in z njo povezane možnosti ponovnega upravnega postopka za izdajo dovoljenja pa je odvisen pravni interes tudi v obratni smeri, to je za izpodbijanje sklepa. Pri tem je razvidno še, da je ob dovoljeni tožbi zoper odločbo tudi sama vsebinska odločitev o njej odvisna od rešitve upravnega spora zoper sklep, saj gre za vprašanje zakonitosti odločbe, izdane brez udeležbe upravičene osebe. Glede na navedeno sodišče ni sledilo predlogu tožene stranke in stranke z interesom v tem postopku, da tožbo zoper odločbo zavrže. 8. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjega razloga:

9. Po 32. členu ZUS-1 je tožnik predlagal ureditveno začasno odredbo (tretji odstavek). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz drugega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno. V primeru ureditvene začasne uredbe je vsebinski pogoj za izdajo, da tožnik izkaže težko popravljivo škodo. Tožnik v zvezi z izkazanostjo težko popravljive škode v celoti nosi trditveno in dokazno breme, da s svojimi navedbami in predloženimi dokazi izkaže, na stopnji verjetnosti, da mu bo zatrjevana škoda nastala.

10. Po mnenju sodišča tožnik že na trditveni ravni ni izkazal težko popravljive škode. Navaja dejanske situacije, na katerih nastanek težko popravljive škode izkazuje. Prva v primeru, da prevzemne ponudbe ne bi sprejel, ker je prepričan o njeni nezakonitosti. Škoda, ki jo zatrjuje, bi bila v tem, da po izteku roka za prevzemno ponudbo le-te več ne bo mogel sprejeti, tudi če bi se v predmetnem postopku izkazala za zakonito. Sodišče njegovemu utemeljevanju težko popravljive škode v opisani dejanski situaciji, ne more slediti. Na tožniku kot imetniku 7 delnic je, ali bo sprejel ponudbo ali ne, vendar mu zaradi negativne odločitve ne bo nastala težko popravljiva škoda, saj bo ostal imetnik 7 delnic, s katerimi bo lahko razpolagal, enako odmeno kot v prevzemni ponudbi pa bo dobil tudi, kolikor bo prišlo do situacije iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1. 11. Druga dejanska situacija, ki jo tožnik opisuje, je v primeru, da bi se odločil za sprejem ponudbe, pa v primeru uspeha v tem postopku od prevzemnika ne bi dobil plačane pravične cene, saj bi bila prodajna pogodba med njim in prevzemnikom veljavno sklenjena, naknadne odprave odločbe o dovolitvi objave prevzemnika ponudbe pa ni med razveznimi pogoji prodajne pogodbe, sklenjene s sprejemom prevzemne ponudbe. Kot prvo sodišče poudarja, da v obravnavani zadevi odloča o pravilnosti in zakonitosti sklepa z dne 26. 7. 2016, s katerim je toženka zavrnila tožnikovo zahtevo za udeležbo v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo. Uspeh v tem postopku vpliva na presojo zakonitosti izpodbijane odločbe z dne 1. 8. 2016 le v okviru presoje po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče torej v obravnavanem upravnem sporu tudi v primeru, da ugotovi nezakonitost izpodbijanega sklepa, ne bo presojalo vprašanja pravične cene. Kot drugo pa sodišče meni, da tožnik napačno meni, da obstoj posebne predpostavke za pravni učinek prevzemne ponudbe – dovoljenje Agencije za prevzemno ponudbo, v primeru odpada (učinkovitega upravnega spora) ni razlog za razvezo pogodbe po splošnih določbah obligacijskega prava (19. člen OZ). Ponudba je enostranski zavezovalni pravni posel, za katere objavo toženka izda dovoljenje – odločbo po 32. členu ZPre-1. Ob odpadu te procesne predpostavke se nedvomno postavi vprašanje veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih s sprejemom take ponudbe. Možnost učinkovitega pravnega sredstva pa pomeni, da tožnik ni izkazal težko popravljive škode v zvezi s situacijo, ko bi prevzemno ponudbo sprejel. 12. Tretja situacija, za katero tožnik meni, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, pa je v primeru, da bo prišlo v roku treh mesecev po končani ponudbi do skupščine ciljne družbe ter do izključitve tudi tožnika kot manjšinskega delničarja. Tožnik zatrjuje, da ne bo imel ob navedeni situaciji več nikakršnih učinkovitih možnosti in pravnih sredstev, s katerimi bi lahko nasprotoval višini denarnega nadomestila (1,10 EUR). Pri standardu težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1 mora škoda tožniku neposredno pretiti. V opisani situaciji pa je grozeča posledica, skupščina ciljne družbe, na kateri bi prišlo do izključitve manjšinskih delničarjev, odvisna od bodočega in negotovega dejstva, zato tožniku neposredno ne grozi. Do opisane posledice bi prišlo ob izpolnitvi dveh pogojev, in sicer uspešne prevzemne ponudbe do višine 90 % ter da bi se skupščina ciljne družbe odločila za glasovanje o takšnem sklepu o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.

13. Ne glede na vse zgoraj navedeno, v zvezi z vsemi tremi dejanskimi situacijami, na podlagi katerih tožnik opisuje nastanek težko popravljive škode, pa sodišče meni, da tožnik, ki je lastnik le 7 delnic, ni izkazal težko popravljive škode, saj niti na trditveni ravni ni izkazal, zakaj bi bila materialna izguba v višini razlike med ceno v prevzemni ponudbi in tisto, za katero v tožbi zatrjuje, da naj bi bila pravična cena (cca 4 EUR), zanj težko popravljiva. Namreč s sklicevanjem na ostale male delničarje, bilo naj bi jih 632, tožnik ne more uspeti v zvezi s standardom težko popravljive škode. Tožnik ni pooblaščenec ostalih delničarjev, niti ostali delničarji niso tožniki oziroma predlagatelji zahtevane začasne odredbe.

14. Nejasen pa je ugovor, da bi nepopravljivo škodljivo posledico predstavljalo tudi uresničevanje glasovalne pravice s strani „legaliziranih“ prevzemnikov družbe B. d.d., ki bodo lahko s tričetrtinsko večino glasov v času po izvedbi postopka s prevzemno ponudbo sprejeli praktično kakršenkoli sklep, s katerim bodo svojo kontrolo v ciljni družbi le še dodatno utrdili. Namreč delničarji družbe B. d.d., ki naj bi v obravnavani zadevi delovali usklajeno, so Občina F. z deležem 6,2 % in A. d.o.o. z deležem 23,07 %, ki sta sklenila delničarski sporazum in E. z deležem 48,01 %, ki je odvisna družba A. d.o.o. (A. je imetnik 79,46 % delnic E. in imajo že pred sporno prevzemno ponudbo skupaj delež 77,28 %. Na tričetrtinsko večino glasov torej izvedba postopka s prevzemno ponudbo ne bo imela nobenega vpliva.

15. Ker je sodišče presodilo, da zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, je zahtevo za njeno izdajo zavrnilo.