Jedro

V obravnavani zadevi ni sporno, da namerava tožnik graditi objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost na prvem območju kmetijskih zemljišč, izven poselitvenega območja. Glede na določbi 30. in 32. člena pa PUP na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča novogradnje stavbe, kakršna je obravnavana, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - objekta za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost na parc. št. 4145/1 k.o. A. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se zahteva tožnika nanaša na objekt za oljarno, zidanico, sušilnico sadja, ki naj bi bil iz zidakov obložen delno s kamnom in strešno kritino iz korcev, tlorisne površine 80m2, višine cca. 4,8 (navedba v tekstualnem delu vloge) oziroma 4,9m (navedba v grafičnem delu vloge), z odmiki od sosednjih parcel večjimi od 4m. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik lastnik zemljišča na katerem je predvidena gradnja ter da gre za objekt, ki se glede dopustne velikosti, načina rabe in gradnje, po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, razvršča med nezahtevne objekte. Ugotavlja, da po planskih aktih občine leži obravnavano zemljišče parc. št. 4145/1 k.o. A. v prostorski enoti Z8/2, katere namenska raba je območje krajine - območja kmetijskih zemljišč, in sicer leži v 1. območju kmetijskih zemljišč. Posegi v prostor se presojajo po določbah prostorskega akta Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola (v nadaljnjem besedilu PUP). Predvidena gradnja ni v skladu s 30. in 32. členom PUP, ki razen v tam naštetih primerih ne dopušča gradenj v območju kmetijskih zemljišč. Sklicuje se še na 11. člen Posebnih meril in pogojev za ruralno območje planskih celot 7, 8, 9, 11, 12 in 13 (v nadaljevanju Posebnih meril), ki so v skladu z drugim členom PUP njegov sestavni del. Po 11. členu Posebnih meril namreč na celotnem območju planske celote 8, podeželje zahod ni dovoljena gradnja stanovanjskih gospodarskih, začasnih ali pomožnih objektov, tako za nekmetijske kot kmetijske dejavnosti.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 35108-353/2013-4-00641248 z dne 16. 10. 2013 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je sklicevanje tožene stranke na določbe 8. in 32. člena PUP ter na 11. člen Posebnih meril nepravilno. Meni, da je podlaga za izdajo odločbe četrti odstavek 9. člena PUP, ki na območju kmetijskih površin dovoljuje gradnjo objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti. Glede določb 32. člena PUP meni, da se le ta nanaša le na dograjevanje, prenavljanje ali nadomeščanje že zgrajenih stavb, tožeča stranka pa tudi ni predlagala gradnje samostojne kmetije ali kmetijskega gospodarskega poslopja tako, da 30. člen PUP ni upošteven. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o njeni vlogi, podrejeno pa izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek ter ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe upravnega organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da zemljišče nameravane gradnje po planskih aktih Občine Izola leži v prostorski enoti Z8/2, katerih namenska raba je območje kmetijskih zemljišč, in sicer v prvem območju kmetijskih zemljišč. V zadevi tudi ni sporno, da gre za gradnjo objekta izven poselitvenega območja, čemur tožeča stranka ne ugovarja.

Glede na navedeno, se je upravni organ pri presoji dopustnosti gradnje utemeljeno oprl na določbe PUP, ki se nanašajo na območje kmetijskih zemljišč izven območji naselij in zaselkov.

Sodišče se strinja tudi s tem, da 30. in 32. členi PUP na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča novogradnje stavbe, kakršna je obravnavana. Prvi odstavek 30. člena PUP je namreč določal, da je na kmetijskih zemljiščih izven ureditvenega območja naselja izjemoma (na predlog lokalne skupnosti) dovoljena gradnja kmetijskega gospodarskega poslopja. Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi U-I-58/2012-17 z dne 12. 10. 2013 ugotovilo neskladnost te določbe z ustavo in zakonom z učinkom odprave. Na območjih kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo izven ureditvenega območja naselja te gradnje v nobenem primeru niso dopustne. V skladu z 32. členom PUP pa so izven naselij in zaselkov dovoljene le dograditve, prenova in nadomeščanje zakonito zgrajenih stavb. Tudi določba 12. člena Posebnih meril, ki so sestavni del PUP, v 2. alinei izrecno določa, da na celotnem območju planske celote 8 - podeželje zahod, ni dovoljena gradnja stanovanjskih, gospodarskih, začasnih ali pomožnih objektov tako za nekmetijske kot za kmetijske dejavnosti. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje tožeče stranke na četrti odstavek 9. člena PUP, saj je ta določba splošna določba, ki velja za celotno območje urejanja, če za posamezna območja posebne določbe ne urejajo drugače, za kar pa gre v konkretnem primeru.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K točki II. izreka: Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).