Jedro

Predhodni postopek za začetek postopka osebnega stečaja v primeru, ko je njegov predlagatelj sam dolžnik, ni kontradiktoren postopek. Zato mora dolžnik s predlogom ne le navreči groba dejstva o obstoju insolventnosti, pač pa ta zatrjevana dejstva tudi izkazati z razpoložljivimi mu dokazi. Samo tako lahko sodišče presodi resničnost po dolžniku zatrjevanega obstoja insolventnosti, ki je pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Zgolj na podlagi trditev o višini plače kot edinem premoženju in višini dolgov torej dolžnik s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja ni mogel uspeti, zato je bil na mestu poziv sodišča prve stopnje v sklepu z dne 13. 9. 2018 k dopolnitvi predloga na podlagi tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ker dolžnik ni postopal po tem sklepu, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik, ki je tudi predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja, pravočasno pritožil. V pritožbi je sicer uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP, konkretiziral pa le pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ker je vse potrebne podatke navedel že v predlogu, z listinami pa je izkazal tudi vse pogoje za začetek postopka osebnega stečaja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in posledično začetek postopka osebnega stečaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku osebnega stečaja ne velja zakonska domneva, da je dolžnik insolventen, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik. Skladno s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP mora sodišče na podlagi dolžnikovega poročila o njegovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. To pa pomeni, da mora dolžnik v predlogu za začetek stečajnega postopka opisati dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je postal insolventen in dokaze o teh dejstvih (2. točka prvega odstavka 232. člena ZFPPIPP).

5. V predlogu za začetek postopka osebnega stečaja pa je dolžnik navedel le, da je že dalj časa dolgoročno plačilno nesposoben, ker z izpolnitvijo več obveznosti, ki presegajo vrednost njegovega premoženja, zamuja že za več kot dva meseca. Je zaposlen in prejema plačo v višini cca 800,00 EUR mesečno, dolgovi so mu nastali zaradi izgube zaposlitve, znesek neporavnanih obveznosti pa ocenjuje na cca 60.000,00 EUR. Odprt ima TRR pri banki A., na katerem ni sredstev ter še TRR pri Banki B. d. d. in Banki C. d. d., ki že več let nista v uporabi, zato mu številka ni znana, niti ali sta še aktivna, na računu pa ni sredstev. Glede specifikacije dolgov se je skliceval na prilogo, ki pa je predlogu ni priložil. 6. S sklepom o dopolnitvi predloga za začetek postopka St ../2018 z dne 13. 9. 2018 je sodišče predlagatelja pozvalo k dopolnitvi predloga za začetek postopka, med drugim tako, da opiše dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je postal insolventen in dokaze o teh dejstvih. V zvezi s to zahtevo je dolžniku naložilo, da pojasni svoje premoženje (vrsto in vrednost), svoje dolgove (višino, zapadlost in komu dolguje), svoje denarne prilive in tekoče obveznosti, ki jih mora poravnati vsak mesec. Z istim sklepom mu je sodišče tudi naložilo dopolnitev poročila o stanju njegovega premoženja tako, da bo vsebovalo tudi podatke o TRR s podatki o njihovih številkah in izvajalcu plačilnega prometa. Če pa ima dolžnik račun tudi na banki v tujini, mora navesti tudi njen naslov. Dolžniku je z navedenim sklepom določilo tudi rok 15 dni za dopolnitev predloga.

7. Dolžnik je navedeni sklep prejel 24. 9. 2018. Ker v danem roku dolžnik ni dopolnil predloga, na sklep se namreč ni odzval z nobeno vlogo, je prvostopenjsko sodišče s sedaj izpodbijanim sklepom predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.

8. Dolžnik s pritožbo ni izpodbijal ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se v danem roku ni odzval na poziv sodišča k dopolnitvi predloga. Navaja pa razloge za njegov neodziv. Meni namreč, da je že v predlogu natančno pojasnil okoliščine njegove insolventnosti in predlogu priložil vse dokaze, ki njegovo insolventnost izkazujejo. Te dokaze je priložil pritožbi.

9. Protispisno je pritožbeno zatrjevanje, da je o dejstvu prejema plače v znesku 800,00 EUR in zapadlih dolgovih v višini 60.000,00 EUR, s katerimi zamuja že več kot dva meseca ter o stanju svojega premoženja predlogu priložil dokazila o dolgovih, nastalih na podlagi sklenjenih kreditnih pogodb in posledično izvršilnih postopkih. Nobenih dokazov v zvezi s prejemom plače in njene višine, njegovimi dolgovi in njihovo strukturo (po temelju in zapadlosti), dolžnik predlogu za začetek postopka osebnega stečaja ni predložil. V zvezi z obsegom premoženja in edinem TRR v tujini tudi ni navedel naslova banke, pri kateri posluje in prejema plačo. Šele v pritožbi navaja, da njegov dolg izhaja iz kreditnih pogodb in da so zoper njega že v teku izvršilni postopki.

10. Predhodni postopek za začetek postopka osebnega stečaja v primeru, ko je njegov predlagatelj sam dolžnik, ni kontradiktoren postopek. Zato mora dolžnik s predlogom ne le navreči groba dejstva o obstoju insolventnosti, pač pa ta zatrjevana dejstva tudi izkazati z razpoložljivimi mu dokazi. Samo tako lahko sodišče presodi resničnost po dolžniku zatrjevanega obstoja insolventnosti, ki je pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Zgolj na podlagi trditev o višini plače kot edinem premoženju in višini dolgov torej dolžnik s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja ni mogel uspeti, zato je bil na mestu poziv sodišča prve stopnje v sklepu z dne 13. 9. 2018 k dopolnitvi predloga na podlagi tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ker dolžnik ni postopal po tem sklepu, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v petem odstavku 233. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Na tako posledico je bil dolžnik opozorjen že v sklepu z dne 13. 9. 2018. 11. Ker se je izrecno izpostavljeni pritožbeni razlog izkazal za neutemeljenega, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).