Jedro

Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena tožba. To je dajatveni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih podobnih posegov ter zahtevek za povračilo pravdnih stroškov. Ugotovitev dejstev zadnjega posestnega stanja in dejstev izvršenega motenja, ni pravi tožbeni zahtevek, ker ugotovitev takih dejstev ne more biti predmet tožbenega zahtevka. Po svoji naravi dejansko spada v ugotovitev dejanskega stanja v obrazložitvi sklepa. Dolgoletna sodna praksa tolerira ugotovitev dejstev v tožbenem zahtevku in nato izreku končnega sklepa le iz razlogov praktičnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da sta toženca motila tožnico v posesti stanovanja 67b s tem, da sta na predprostor tega stanovanja namestila ključavnico, za katero tožnici nista izročila ključa, in tožnici preprečila vstop, ko je 22.2. in 23.2.1999 hotela vstopiti v navedeno stanovanje. Tožencema je naložilo, da vzpostavita prejšnje posestno stanje, tako da odstranita ključavnico iz predprostora ali pa tožnici izročita ustrezen ključ, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih posegov v tožničino posest stanovanja in ji povrneta pravdne stroške v znesku 112.097,00 SIT. Hkrati je s tem sklepom tudi zavrnilo kot neutemeljen ugovor tožencev zoper sklep o začasni odredbi. Zoper sklep sodišča prve stopnje sta se iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP pritožila toženca. Navajata, da je sodno varstvo mogoče zahtevati v roku 30 dni od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca. Toženka v svojem tožbenem zahtevku ni navedla, da je bila motena 22.2. in 23.2.1999, ko naj bi ji toženca preprečila vstop v stanovanje. Kljub temu je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa to ugotovilo. S tem je prekoračilo tožbeni zahtevek. Toženca sta bila v svojih ugovorih tudi prikrajšana, ker zaradi opustitve navedbe datumov motenja nista mogla ustrezno odgovoriti na tožbeni zahtevek. Pritožba ni utemeljena. Iz vsebine pritožbe izhaja, da toženca s pritožbo izpodbijata le končni sklep in ne tudi sklep o ugovoru. Sodišče druge stopnje je zato le v tem obsegu preizkusilo izpodbijani sklep (1. odstavek 365. člena ZPP). Ugotovilo je, da ni podana očitana relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 354. člena v zvezi z 2. členom in 4. odstavkom 365. člena ZPP, ki naj bi bila storjena s prekoračitvijo tožbenega zahtevka. Ugotovilo je tudi, da niso podani drugi neobrazloženo zatrjevani pritožbeni razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti in sicer absolutna bistvena kršitev določb postopka in zmotna uporaba materialnega prava (2. odstavek 365. člena ZPP). Katera odločilna dejstva naj bi sodišče prve stopnje zmotno ali nepopolno ugotovilo, toženca v pritožbi nista obrazložila, sodišče pa na ta pritožbeni razlog ni dolžno paziti po uradni dolžnosti. Tožbeni zahtevek tožnice v 1. točki res ni vseboval datumov tožničinih poskusov vstopa v stanovanje (22.2. in 23.2.1999). Res je tudi, da je sodišče prve stopnje v prvem odstavku izreka končnega sklepa (prvi odstavek izreka pod točko II.) vneslo ta dva datuma. S tem pa ni prekoračilo tožbenega zahtevka in ni storilo očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena tožba, zato je tudi tožbeni zahtevek motenjske tožbe dajatveni zahtevek. To je zahtevek za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih podobnih posegov ter zahtevek za povračilo pravdnih stroškov. Prvi odstavek, v katerem tožnica predlaga ugotovitev dejstev zadnjega posestnega stanja in dejstev izvršenega motenja, ni pravi tožbeni zahtevek. To namreč ni ugotovitveni tožbeni zahtevek, ker ugotovitev takih dejstev ne more biti predmet tožbenega zahtevka (1. odst. 187. člena ZPP). Ugotovitev dejstev zadnjega posestnega stanja in izvršenega motenja po svoji naravi dejansko spada v ugotovitev dejanskega stanja v obrazložitvi sklepa. Dolgoletna sodna praksa tolerira ugotovitev dejstev v tožbenem zahtevku in nato izreku končnega sklepa le iz razlogov praktičnosti. Zaradi tako formuliranega tožbenega zahtevka se namreč tožbe zaradi motenja posesti in kasneje izdani sklepi o varstvu pred motenjem posesti takoj ločijo od primerov, ki se nanašajo na varstvo upravičenj, ki izhajajo iz pravice. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovitev v izreku sklepa, da je tožnica poskusila neuspešno vstopiti v stanovanje 22.2. in 23.2.1999, povzelo iz navedb v tožbi pod točko II. tožbe. Brez vsake podlage je zato trditev tožencev, da sta bila prikrajšana v svojih ugovorih. Datuma sta bila navedena v trditvah, ki so bile dejanska podlaga tožbe in sta toženca imela možnost odgovoriti na te trditve, če po njunem mnenju niso bile resnične. Sodišče druge stopnje je glede na vse navedeno neutemeljeno pritožbo tožencev zavrnilo in izpodbijani končni sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP). Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, je sodišče druge stopnje v tem sklepu uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 47/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.