Jedro

Zamudna sodba je izdana v nasprotju s 4. točko 318. člena ZPP, saj je tožbena podlaga za vtoževano kupnino (obstoj kupne pogodbe) v nasprotju z ponujenimi dokazi, priloženimi k tožbi - kupno pogodbo, ki po vsebini izkazuje njeno neveljavnost zaradi nastopa dogovorjenih razveznih pogojev (neplačila kupnine v roku nad 90 dni po zapadlosti vsakega obroka in kolikor v 60 dneh po sklenitvi kupne, ne bo sklenjena posebna franšizna pogodba). Zato je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka

339. člena ZPP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se zamudna sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je v zadevi izdalo zoper prvotoženca v uvodu navedeno zamudno sodbo, s katero ga je zavezalo k plačilu tožeči stranki 30,261.909,12 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.11.2005 do plačila ter

565.286,00 SIT pravdnih stroškov s pripadki.

Zoper zamudno sodbo je vložila prvotožena stranka neposredno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev le-te. Posplošeno navaja, da ji tožba ni bila vročena.

Tožeča stranka predlaga v vloženem odgovoru na pritožbo zavrnitev le-te.

Pritožbeni preizkus zadeve pokaže sledeče: Sicer ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da prvotožencu tožba ni bila vročena, saj izhaja iz podatkov spisa, da mu je bila le-ta vročena 13.12.2005 (list. štev. 4 spisa), in sicer z osebno vročitvijo.

Nadaljnji pritožbeni preizkus zadeve v smislu določil člena 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP pokaže, da je prvo sodišče v zadevi storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka

339. člena ZPP, saj je izdalo napadeno zamudno sodbo v nasprotju z določili 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Tožbena podlaga je plačilo zapadle celotne kupnine na podlagi - v obliki notarskega zapisa z dne 27.03.2001 sklenjene pogodbe med strankama postopka o odsvojitvi poslovnega deleža, ki je priložena k tožbi kot dokaz (A2 prilog spisa). Vsebina tega dokaza pa nasprotuje dejstvom, na katere se opira tožbeni zahtevek glede samega obstoja take pogodbe, ki je bila sklenjena z dvema razveznima pogojema. Prvi razvezni pogoj je določen v 5. členu navedene pogodbe in nastopi 91 dan po izteku roka za vsako posamezno plačilo kupnine, dogovorjeno za prvotoženca obročno v petih letih (od leta 2001 do vključno 2005 s plačilom zadnjega obroka najkasneje 15.09.2005). To kaže, da je citirana pogodba glede prvotoženca v obsegu nakupa poslovnega deleža za vsak zapadli neplačani obrok nad 90 dni po roku plačila, prenehala veljati in ne šele s potekom 90 dni po zapadlosti zadnjega. Ta rok za razvezo pogodbe pa je do izdaje zamudne sodbe že potekel za vseh pet dogovorjenih obročnih plačil kupnine, za prve štiri že pred vložitvijo tožbe (do 15.02.2005). Kot drugi razvezni pogoj pa sta pogodbenici in stranki postopka dogovorili, v kolikor v 60 dneh od sklenitve citirane pogodbe (27.03.2001) ne skleneta posebne tam opisane franšizne pogodbe. Iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da je bila sklenjena taka franšizna pogodba, ko šele tedaj ne bi šlo za nasprotje med relevantnimi dejstvi in ponujenimi dokazi, v kolikor seveda ne bi bilo podano že prej pojasnjeno nasprotje med dejstvi in dokazi glede obstoja tožbene podlage v zvezi z dogovorjenim prvim razveznim pogojem v citirani pogodbi.

Pritožbena odločitev je sprejeta po členu 354/I ZPP.

V novem postopku bo prvo sodišče v obsegu tožbenega zahtevka zoper prvotoženca znova odločilo.

Pritožbeni stroški, niti stroški v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo niso priglašeni.