Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Vmesna sodba I Cpg 132/2023

ECLI:SI:VSMB:2023:I.CPG.132.2023 Gospodarski oddelek

odškodninska odgovornost upravnega organa kvalificirana protipravnost izgubljeni dobiček višina izgubljenega dobička trditveno in dokazno breme res iudicata vmesna sodba sodišča druge stopnje
Višje sodišče v Mariboru
9. avgust 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Stališče pravne teorije je, da je izgubljeni dobiček razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali.

Izrek

I.Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka glede zneska 66.480,71 EUR s pripadki in v točki II izreka glede zneska 116.217,71 EUR s pripadki ter v točki III izreka glede odločitve o stroških postopka, razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje,

v točki II izreka za znesek 31.991,26 EUR pa se sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

II.V presežku se:

-pritožba tožene stranke zavrne in izda vmesna sodba, katere izrek glasi:

"Ugotovi se odškodninska odgovornost tožene stranke."

-pritožba tožeče stranke v točki II izreka v znesku 3.000,00 EUR zavrne in v tem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plačati 66.480,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2013 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od prejema te sodbe (I. točka izreka). V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za znesek 151.208,97 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter glede zakonskih zamudnih obresti od prisojenih 66.480,71 EUR, zahtevanimi pred 4. 7. 2013 (II. točka izreka). Sklenilo je, da je tožnica dolžna toženki povrniti 1.136,23 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku tega roka, da plačila (III. točka izreka).

2.Zoper zavrnilni del odločitve glede zneska 142.628,45 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi iz II. točke izreka in stroškovni del odločitve iz III. točke izreka se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi v delu zahtevka glede zneska 31.991,26 EUR ponovno odločalo o že razsojeni stvari in posledično tudi zmotno ugotovilo pravdni uspeh v postopku. O terjatvi 31.991,26 EUR je bilo že pravnomočno odločeno z delno sodbo in delno zamudno sodbo I Pg 1104/2013 z dne 6. 5. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 317/2014 z dne 27. 11. 2014. Nadalje zatrjuje, da je sodišče prve stopnje za ugotovljeno zamudo v obdobju 77 dni napačno izračunalo izgubljen dobiček. Najprej je sodišče spregledalo, da je bil začetek obratovanja 8. april 2011 in ne 18. april 2011, kot je to obrazložilo sodišče prve stopnje. Meni, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bila nižja proizvodnja elektrike v mesecih januar - marec 2012 v primerjavi z enakimi meseci v letu 2013 posledica uvajanja proizvodnje, ki se je začela v letu 2013, napačna in brez kakršnekoli dejanske podlage ter zato arbitrarna. V celoti pravdi namreč ni bila postavljena nobena trditev o manjši proizvodnji elektrike zaradi uvajanja proizvodnje, niti se o tem ni izrekel noben od izvedencev. Zaključek iz 57. točke obrazložitve sodbe je zato v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena ZPP. Zatrjuje, da bi bilo potrebno izgubo dobička priznati za 174 dni zamude. V tej zvezi graja zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi že pred 13. 7. 2010 lahko izvajala dela na 2. etapi cevovoda. Sodišče prve stopnje je pri presoji zamude tudi neustrezno obrazložilo vpliv premaknitve del v zimski čas. Graja tudi odločitev sodišče o zavrnitvi zahtevka v višini 3.000,00 EUR (plačila za služnost) in navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni podano protipravno ravnanje toženke. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Toženka je odgovorila na pritožbo tožnice. Pritožbena izvajanja prereka in predlagata zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4.Zoper obsodilni in stroškovni del sodbe (I. in III. točko izreka) se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Graja zaključek sodišča prve stopnje, da ustna obravnava vloge, s katero je tožnica zaprosila za popolno zaporo cesto, ni bila potrebna. Z razpisom ustne obravnave je toženka sledila javnemu interesu in interesu tožnice. Zatrjuje, da ravnanje toženke, ki je zamudila instrukcijski rok za odločitev, sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja, saj Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) na zamudo ne veže nobene posledice. Meni, da dvomesečna zamuda pri sklicu ustne obravnave ne pomeni kvalificirane protipravnosti toženke. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je samo izračunalo premoženjsko škodo, nepravilno uporabilo določbe 7., 8., in 15. člena ZPP. Obširno razlaga pojem izgubljenega dobička iz tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ugotoviti, da je o pravotvornih dejstvih o izgubljenem dobičku izostala vsakršna trditevna podlaga tožnice. Trditveno in dokazno breme tožnice o izgubljenem dobičku je bilo v obravnavanem sporu pomanjkljivo. Meni, da je ugovor zoper višino izgubljenega dobička podala pravočasno, svoje trditve pa je kasneje v postopku le natančneje opredelila in konkretizirala. Izpodbijana sodba glede na trditveno podlago tožnice v zvezi z izgubljenim dobičkom predstavlja sodbo presenečenja. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da zamuda v obdobju 77 dni predstavlja časovni okvir za izračun škode. V tej zvezi izpostavlja ugotovitve izvedenca A. in meni, da je zaključek sodišča prve stopnje glede zamude v obdobju 77 dni napačen. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

5.Tožnica v odgovoru na pritožbo kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe toženke in se zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6.Pritožbi tožnice in toženke sta delno utemeljeni.

7.V skladu z določilom 350. člena ZPP je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter uporabe materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo naslednje:

Dosedanji potek postopka:

8.V obravnavanem gospodarskem sporu tožnica od toženke vtožuje plačilo škode iz naslova izgubljenega dobička zaradi neprodane električne energije v višini 127.277,60 EUR in škode zaradi neprejete subvencije v višini 55.419,82 EUR, ki je tožnici nastala zaradi nepravilnih ravnanj toženke v postopkih izdaje dovoljenj za zaporo ceste, kar je imelo vpliv na izvedbo del cevovoda, zaradi česar je tožnica utrpela zamudo z obratovanjem male hidroelektrane (v nadaljevanju MHE) ter proizvodnjo in oddajanjem električne energije. Uveljavlja tudi plačila zneska v višini 3.000,00 EUR iz naslove navadne škode, ki je tožnici nastala s plačilom nadomestila za služnost.

9.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da se v celoti zavrne tožbeni zahtevek iz naslova povrnitve navadne škode v višini 3.000,00 EUR iz naslova plačila nadomestila za služnost, saj je ugotovilo, da ravnanja toženke v tej zvezi ni mogoče pravno opredeliti kot nedopustnega. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka pa je zaključilo, da je v ravnanju toženke, ki o vlogi tožnice za izdajo dovoljenja za zaporo ceste z dne 29. 3. 2010 ni odločila v predpisanem roku za izdajo odločbe, podana kvalificirana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženke. Zamudo tožnice z izvedbo del na odsekih 2. etape cevovoda, ki jo je povzročila toženka s protipravnim ravnanjem, je ocenilo na 77 dni. Ugotovilo je, da je tožnica za ta čas odškodovana, saj zaradi protipravnega ravnanja toženke ni mogla proizvajati električne energije in jo z oddajo v omrežje prodati B. d.d v višini 33.158,24 EUR. V tem obdobju pa tudi ni mogla pridobiti subvencije oziroma obratovalne podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije v višini 33.322,47 EUR. Zaključilo je, da je tožbeni zahtevek tožnice zaradi povrnitve škode iz naslova izgubljenega dobička v navedenem obdobju utemeljen v skupni višini 66.480,71 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

K pritožbi toženke

10.Odločitvi sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podana kvalificirana protipravnost ravnanja toženke, pritožbeno sodišče pritrjuje in ne sledi pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje v tem delu odločitve zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve pravilno obrazložilo materialnopravno izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti toženke kot upravnega organa oziroma nosilke javnih pooblastil. S sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso (zadevi VSRS II Ips 220/2017 in II Ips 112/2021) je pojasnilo, da so ravnanja oblastnih organov protipravna v primerih kvalificirane stopnje napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne. Izhajajoč iz tega je moralo sodišče prve stopnje standard protipravnosti zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali je pristojna občinska služba toženke pri (ne)izdaji dovoljenj tožnici za zapore občinskih ceste odstopila od običajne metode dela, od službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Nezdružljivost z zahtevami standarda skrbnosti in običajne metode pomeni neprofesionalno delo in utemeljuje protipravno ravnanje iz 26. člena Ustave RS.

11.Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da sta bili odločbi z dne 11. 8. 2010 in 12. 10. 2010 izdani po posebnem ugotovitvenem postopku, saj se je toženka v teh dveh odločbah sklicevala na ustno obravnavo, opravljeno dne 2. 8. 2010, ki se opravi v poseben ugotovitvenem postopku (tretji odstavek 145. člena ZUP). V tem kontekstu so neutemeljene pritožbene trditve, ki grajajo zaključek sodišča prve stopnje, da ustna obravnava z dne 2. 8. 2010 ni bila potrebna. Zaključka o ravnanju toženke, ki je pomenilo kvalificirano protipravnost, sodišče prve stopnje namreč ni oprlo na ugotovitve v zvezi s samo potrebo po opravi ustne obravnave. V 42. točki obrazložitve je namreč zaključilo, da ustna obravnava za izdajo odločb z dne 11. 8. 2010 in 12. 10. 2010 sicer ni bila potrebna, vendar pa zgolj zato, ker je referentka toženke ustno obravnavo razpisala brez potrebe, zaradi tega še ni ravnala kvalificirano protipravno, saj z razpisom ustne obravnave ni zavestno in namerno ravnala napačno, ampak je zgolj zmotno ocenila, da je ustna obravnava smiselna.

12.Po pravilni presoji sodišča prve stopnje pa ustreza standardu kvalificirane protipravnosti zavlačevanje toženke z razpisom ustne obravnave, saj bi jo, če je že menila, da je ta potrebna, morala razpisati takoj po prejemu vloge z dne 29. 3. 2010, ne pa, da je to storila šele štiri mesece kasneje. Utemeljeno je obrazložilo, da sodišče prve stopnje ne dvomi, da je toženka tako postopala, ker je z izdajo dovoljenja za zaporo konkretne občinske ceste za nadaljnje odseke (etapi) tožnici pogojevala s prehodnim asfaltiranjem ceste na tistih odsekih, na katerih so dela gradnje cevovoda že bila končana. V tej zvezi je v 42. točki obrazložitve utemeljeno pojasnilo tudi, da občina svojega oblastnega položaja v upravnem postopku ne more izkoriščati na način, da izdajo upravne odločbe pogojuje z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti, ki jo je stranka v upravnem postopku prevzela nasproti občini v njunem medsebojnem civilnopravnem razmerju.

13.Pritožba neutemeljeno opozarja, da ravnanje toženke, ki je zamudila instrukcijski rok za odločitev, samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja, saj ZUP na zamudo ne veže nobene posledice. V obravnavanem primeru namreč ni bistveno, da je toženka kršila rok iz 222. člena ZUP, ampak je za zaključek o kvalificiranem protipravnem ravnanju toženke pravno odločilna okoliščina ta, da se je toženka nedvomno zavedala, da z vztrajanjem pri asfaltiranju ceste na predhodnem odseku trase cevovoda, na katerem so dela že bila končana, krši instrukcijski rok za izdajo upravne odločbe iz 222. člena ZUP. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe prič C. C. in Č. Č. v 43. točki obrazložitve pravilno zaključilo, da je toženka vedela, da so podani predpisani pogoji za izdajo dovoljenja tožnici za zaporo ceste, pa je kljub temu izdajo odločbe pogojevala z zahtevo po asfaltiranju ceste na predhodni etapi, čeprav za to ni imela podlage v občinskem odloku in je pri tem šlo za zlorabo njenega oblastnega položaja v upravnem postopku, kar ji je lahko in moralo biti znano. Mogla in morala pa se je tudi zavedati, da s takšnim zavlačevanjem krši rok za izdajo upravne odločbe iz 222. člena ZUP. Izpostavljeno pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje predstavlja kvalificirano protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti za oblastno dejanje.

14.Zaključka o pravilnosti stališča sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podana kvalificirana protipravnost ravnanja toženke ne morejo omajati pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje o tem vprašanju odločalo izven trditvene podlage tožnice. Na podlagi navedb tožnice v postopku je ugotoviti, da je slednja pravočasno podala jasno in konkretno trditveno podlago, ki omogoča zaključek sodišča prve stopnje, da je v predmetnem primeru podana temeljna predpostavka odškodninske odgovornosti. V tem kontekstu pa pritožba tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da iz obrazložitve sodbe ne izhaja, katera od oseb naj bi tista, ki je "zagrešila" protipravnost, saj iz 42. točke obrazložitve jasno izhajajo osebe, ki so personalno vodile postopke v zvezi z vlogami tožnice za zaporo občinske ceste.

15.Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da so se zaradi ugotovljenega protipravnega ravnanja toženke, dela pri izgradnji cevovoda podaljšala za 77 dni in je bil cevovod končan 77 dni kasneje kot bi bil, če ne bi bilo protipravnega ravnanja toženke. Pritožbeno sodišče razlogom sodišča prve stopnje za takšen zaključek iz 51. - 54. točke obrazložitve izpodbijane sodbe pritrjuje in jih povzema kot pravilne in zadostne. V tej zvezi pritožnica neutemeljeno izpostavlja (le) del ugotovitev izvedenca A.. Sodišče prve stopnje je namreč v 53. točki obrazložitve argumentirano in natančno pojasnilo razloge, iz katerih je ugotovitve navedenega izvedenca o 34-dnevnem podaljšanju štelo kot neprepričljive.

16.Pritožbeno sodišče nadalje sledi zaključku sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru podana škoda kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi pravilno zaključilo, da je utemeljen tožbeni zahtevek za povrnitev škode iz naslova izgubljenega dobička, saj če bi tožnica z obratovanjem MHE lahko pričela 77 dni prej, bi lahko v tem obdobju pričela z oddajanjem električne energije v omrežje in prejela plačilo električne energije tudi za ta čas, za to obdobje pa bi tudi prejela obratovalno podporo električni energiji, ki je proizvedena z obnovljivih virov energije.

17.Kljub pravilnemu zaključku, da je tožnica s protipravnim ravnanjem toženke utrpela škodo iz naslova izgubljenega dobička, pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, ki grajajo izračun izgubljenega dobička, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi. Pri presoji izgubljenega dobička je sicer izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage iz tretjega odstavka 168. člena OZ ter je v 58. točki obrazložitve izpodbijane sodbe utemeljeno pojasnilo, da z opravljanjem dejavnosti, s katero se ustvarjajo prihodki, praviloma nastajajo tudi stroški in drugi odhodki. Vendar je pri tem zmotno presodilo, da je bil tovrsten ugovor toženke, s katerim je uveljavljala, da je pri izračunu izgubljenega dobička treba upoštevati tudi stroške in druge odhodke, prepozen.

18.Stališče pravne teorije je, da je izgubljeni dobiček razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali.1 V tem kontekstu je utemeljena pritožbena graja, da je sodi610e prve stopnje pri presoji izgubljenega dobi0ka kr61ilo 7. in 212. 0len ZPP. Stali610e, ki ga je zavzelo sodi610e prve stopnje, in sicer da mora odhodke zatrjevati in izkazati to7eenka, je bilo v sodni praksi prese7eeno.2 Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot odhodkov in obstoja posebnih okoli610din, je bilo na to7eenki. Zaradi zmotnega materialno pravnega pristopa in razporeditve materialnega bremena je dejansko stanje o odlo0Dilnem dejstvu (stro61kih in drugih pravno priznanih odhodkih to7eenke) ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi 0esar je utemeljen prito7ebni razlog zmotne uporabe materialnega prava, kar je imelo za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

K prito7ebi to7enice

19.Utemeljena je prito7ebna graja o bistveno kr61itvi dolo0Db pravdnega postopka iz 12. to0Dke drugega odstavka 339. 0Clena ZPP, ker je sodi610e prve stopnje odlo0Dilo o zahtevku, o katerem je bilo 7Ee prej pravnomo0Dno razsojeno. Kot izhaja iz poteka dosedanjega postopka je sodi610e prve stopnje o zahtevku to7enice na vra0Dilo zneska 31.991,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2013 dalje do pla0Dila odlo0Dilo 7Ee z delno zamudno sodbo opr. 61t. I Pg 1104/2013 z dne 6. 5. 2014, ki je bila pravnomo0Dna potrjena z odlo0Dbo Vi61jega sodi610Da v Mariboru opr. 61t. I Cpg 317/2014 z dne 27. 11. 2014. Sodi610e prve stopnje je tako v II. to0Dki izreka, v katerem je v prese7eku zavrnilo to7beni zahtevek to7enice za znesek 151.208,97 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od sporne vrednost v vi61ini 217.689,68 EUR, ponovno odlo0Dilo o delu zahtevka v vi61ini 31.991,26 EUR, 0Deprav je bilo o tem zahtevku odlo0Deno 7Ee z delno zamudno sodbo z dne 6. 5. 2014. Podana je bistvena kr61itev dolo0Db pravdnega postopka, kot jo v prito7ebi uveljavlja to7enica (12. to0Dka drugega odstavka 339. 0Clena ZPP), kar je prito7ebno sodi610De vodilo k razveljavitvi izpodbijane II. to0Dke izreka za znesek 31.991,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

20.Neutemeljene so prito7ebne trditve, ki grajajo zaklju0Dek sodi610Da prve stopnje, da so se dela pri izgradnji cevovoda podalj1ala le za 77 dni. Kot je bilo 7Ee obrazlo7Eeno je sodi610E prve stopnje za zaklju0Dek o obdobju podalj1anja izgradnje cevovoda podalo iz0Drpne in prepri0Dljive razloge, ki jih prito7Ebno sodi610De ponovno povzema kot pravilne in zadostne. Na druga0Den zaklju0Dek prito7Ebnega sodi610Da ne morejo vplivati prito7Ebne navedbe, ki izpostavljajo ugotovitve izvedenca A., saj je sodi610E prve stopnje navedene ugotovitve pravilno zavrnilo kot neprepri0Dljive.

21.Sodi610E prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo to7beni zahtevek to7enice na pla0Dilo zneska 3.000,00 EUR, ki je to7enica vto7Evala iz naslova 61kode za pla0Dilo nadomestila za slu7Enost. Sodi610E prve stopnje je za zaklju0Dek o zavrnitve tega dela zahtevka v 63. - 70. to0Dki obrazlo7Eitve podalo iz0Drpne in utemeljene razloge. Te razloge prito7Ebno sodi610De povzema kot pravilne in ugotavlja, da prito7Ebne navedbe v tej zvezi niso utemeljene.

22.Glede na odlo0Ditev prito7Ebnega sodi610Da, da je sodi610E prve stopnje v obravnavanem primeru glede vpra61anja ugotavljanja vi61ine izgubljenega dobi0Dka zmotno razporedilo materialno breme, sodi610E druge stopnje tudi ne odgovarja na vse nadaljnje prito7Ebne navedbe to7enice v zvezi z zmotnim izra0Dunom izgubljenega dobi0Dka, saj za presojo sodi610Da druge stopnje niso bile ve0D odlo0Dilne.3

Glede odlo0Ditve prito7Ebnega sodi610Da

23.Na podlagi obrazlo7Eenega je prito7Ebno sodi610De prito7Ebama to7Ee0De in to7Eene stranke delno ugodilo ter sodbo sodi610Da prve stopnje v to0Dki I izreka glede zneska 66.480,71 EUR s pripadki in v to0Dki II izreka glede zneska 116.217,71 EUR s pripadki razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodi610Du prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. 0Clena ZPP). V posledici razveljavitve I. to0Dke izreka izpodbijane sodbe je namre0D delno ugodilo prito7Ebi to7Enice in razveljavilo tudi II. to0Dko izreka v obsegu 116.217,71 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj bo kon0Dni znesek izgubljenega dobi0Dka znan 61ele po izvedbi dokaznega postopka v novem sojenju (prvi odstavek 355. 0Clena ZPP).4 Po oceni prito7Ebnega sodi610Da ni pogojev za sprejem kon0Dne odlo0Ditve pred sodi610Dom druge stopnje. Ugotovljene kr61itve oziroma pomanjkljivosti namre0D pred sodi610Dom druge stopnje ni mo7Neo odpraviti, in to ne glede na dolo0Dbo drugega odstavka 355. 0Clena ZPP. V obravnavanem primeru je pri presoji razmerja med varstvom pravice do prito7Ebe in varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odla1anje potrebno predvsem upo61tevati, da bi se prito7Ebno sodi610De do trditev in dokazov o stro61kih ter drugih pravno relevantnih odhodkih v zvezi z ugotavljanjem vi61ine izgubljenega dobi0Dka prvi0D opredelilo 61ele v prito7Ebnem postopku. Ob upo61tevanju testa sorazmernosti glede varstva ustavnih pravic v obravnavanem primeru je tako sodi610De druge stopnje prepri0Dano, da procesnih napak z dopolnjevanjem razlogov ne more odpraviti sodi610De druge stopnje, saj ima stranka pravico do po61tenega postopka na vsej stopnjah sojenja. V nasprotnem primeru bi bile stranke prikraj61ane za pravico do pravnega sredstva (333. 0Clen ZPP v zvezi z 25. 0Clenom Ustave RS).

24.Iz razlogov bistvene kr61itve dolo0Db pravdnega postopka je razveljavilo II. to0Dko izreka sodbe sodi610De prve stopnje 61e za znesek 31.991,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v tem delu samo odpravilo kr61itve dolo0Db pravdnega postopka (61esta alineja 358. 0Clena ZPP).

25.Po presoji prito7Ebnega sodi610Da so bila vsa pravno relevantna dejstva glede temelja od61kodninskega zahtevka pred sodi610Dem prve stopnje 7Ee obravnavana, stranke pa so se lahko glede dejstev in izvedenih dokazov tudi izjavile pred sodi610Dem prve stopnje. V tej smeri (ugoditve zahtevku po temelju) je potekal postopek pred sodi610Dem prve stopnje, ki je vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s predpostavkami od61kodninske odgovornosti to7enke pravilno ugotovilo. Izpolnjeni so torej pogoji, da lahko prito7Ebno sodi610De samo odlo0Di o temelju to7benega zahtevka. Iz tega razloga je v prese7eku prito7Ebo to7Enke zavrnilo in na tej podlagi izdalo vmesno sodbo o ugotovitvi od61kodninske odgovornosti to7enke (prvi odstavek 315. 0Clena ZPP).

26.V prese7eku je zavrnilo prito7Ebo to7Enice v delu pla0Dila zneska 3.000,00 EUR s pripadajo0Dimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in v tem obsegu potrdilo II. to0Dko izreka (353. 0Clen ZPP).

27.Sodi610De prve stopnje bo moralo v novem sojenju skrbno oceniti vse trditve in dokaze in po potrebi dopolniti dokazni postopek v 7Ee nakazani smeri. Upo61tevati bo moralo dolo0Dbo drugega odstavka 362. 0Clena ZPP, da lahko stranke v novem sojenju navajajo nova dejstva in dokaze le, v kolikor jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predlo7Iiti. Izhajati bo moralo iz tretjega odstavka 168. 0Clena OZ in vi61ino izgubljenega dobi0Dka to7Enice ugotoviti za obdobje 77 dni obratovanja MHE.

28.V posledici odlo0Ditve sodi610Da druge stopnje o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi stro61kovni izrek iz III. to0Dke izpodbijane sodbe, saj bo pravdni uspeh znan 61ele s kon0Dno odlo0Dbo.

29.V skladu z tretjim odstavkom 165. 0Clena ZPP je prito7Ebno sodi610De odlo0Ditev o prigla61enih prito7Ebnih stro61kih pridr7Ealo za kon0Dno odlo0Dbo.

-------------------------------

1N. Plav61ak v M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Zalo7Eba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 949.

2Sodba in sklep VSRS III Ips 111/2011 z dne 25. 2. 2014

3Prvi odstavek 360. 0Clena ZPP.

4Iz to7Ebenih navedb izhaja, da to7Enica v obravnavanem primeru zahteva povrnitev 61kode iz naslova izgubljenega dobi0Dka v skupni vi61ini 182.698,42 EUR.

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - 0Clen 26 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - 0Clen 168, 168/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - 0Clen 7, 7/2, 8, 15, 212, 262, 262/2, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12 Zakon o splo61nem upravnem postopku (1999) - ZUP - 0Clen 145, 145/3, 222

Pridru7Eeni dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodi610De sprejelo vsebinsko enako stali610De o procesnih oz. materialnopravnih vpra61anjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia