Jedro

Pri pravni osebi pojmovno ne moremo govoriti o njeni dalj časa trajajoči odsotnosti iz kraja, kjer je stavba na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Ta se lahko nanaša le na fizične osebe. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je sicer fizična oseba, vendar je ravno on dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno, kar vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa.

Sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem za zakup, se lahko izda, še preden preneha to razmerje.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba zoper zamudno sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z zamudno sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da izprazni nepremičnine tožeče stranke, ki jih je specificiralo v izreku sodbe, ter da jih proste oseb in stvari izroči tožeči stranki, v roku 15 dni, naložilo pa ji je še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke, prav tako v roku 15 dni (I. in II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje). Sodba je bila vročena toženi stranki 21. 5. 2014. 2. Dne 5. 6. 2014 je tožena stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in odgovor na tožbo; za primer, če sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne bi ugodilo pa še pritožbo zoper zamudno sodbo.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 6. 2014 zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil toženi stranki vročen 16. 6. 2014, dne 1. 7. 2014 pa se je tožena stranka zoper sklep pritožila, izpodbijala ga je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in zmotne presoje dejstev in dokazov ter pritožbenemu sodišču predlagala, da ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, zamudno sodbo razveljavi ter nadaljuje pravdni postopek z vročitvijo odgovora na tožbo tožeči stranki, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

5. Tožena stranka očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka, ker ni razpisalo naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav bi ga moralo. Po določbi drugega odstavka 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Za očitno neupravičen razlog gre takrat, ko stranka, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, uveljavlja nepravilnost vročitve tožbe v odgovor, kot jo je uveljavljala tudi v obravnavanem primeru. Tožena stranka je namreč v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdila, da ji je sodišče vročalo tožbo v odgovor v času, ko je bil njen zakoniti zastopnik I. O. odsoten, da je bil I. O. edina pooblaščena oseba tožene stranke za prevzem pošte (kot izhaja iz izpiska Poslovnega registra RS), da je tožbo iz hišnega predalčnika prevzel 21. 5. 2014 ter da je zato sodišče prve stopnje zmotno štelo, da mu je bila vročena 24. 3. 2014. Iz teh navedb izhaja, da je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje očitala sodišču prve stopnje kršitve določb pravdnega postopka, ki pa jih lahko uveljavlja s pritožbo zoper sodbo in jih bo pritožbeno sodišče presojalo v nadaljevanju, ob odločanju o pritožbi zoper zamudno sodbo. Kot očitno neutemeljen razlog za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo pa je sodišče prve stopnje ocenilo tudi dogodek, ki je povzročil zamudo, to je daljša odsotnost zakonitega zastopnika tožene stranke. Tožena stranka temu zaključku neutemeljeno nasprotuje z vztrajanjem pri trditvi, da je službena odsotnost zakonitega zastopnika tožene stranke upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. V konkretnem primeru je bila sodna pošiljka naslovljena na gospodarsko družbo (subjektu vpisa v sodni register), ki se ji pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register (2. odstavek 139. člena ZPP). Pri pravni osebi pojmovno ne moremo govoriti o njeni dalj časa trajajoči odsotnosti iz kraja, kjer je stavba na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Ta se lahko nanaša le na fizične osebe. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je sicer fizična oseba, vendar je ravno on dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno, kar vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa. Iz trditev tožene stranke izhaja, da je zakoniti zastopnik odšel v tujino zaradi ustanovitve nove družbe, kar pa očitno ni nenaden pač pa načrtovan dogodek. Ker je bil zakoniti zastopnik tožene stranke po njenih trditvah v času od meseca marca 2014 do 21. 5. 2014 v tujini, ne da bi poskrbel, da v tem času kdo drug prevzeme pošiljke, ki so naslovljene na družbo, tožena stranka pa niti ni navedla nobenega razloga, zakaj tega ni mogel storiti, saj očitno zmotno meni, da tega niti ni bil dolžan storiti, se izkaže, da tožena stranka ni bila zadosti skrbna. Potem tudi razlog, ki ga uveljavlja za vrnitev v prejšnje stanje, očitno ni upravičen.

6. S tem pa se izkaže, da pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni razpisalo naroka pred odločitvijo o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

8. Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pogoji za izdajo zamudne sodbe, če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, so predpisani v 318. členu ZPP: 1. da je toženi stranki pravilno tožba vročena v odgovor 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi ter 4. da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

9. Toženi stranki je sodišče prve stopnje poslalo tožbo s prilogami in s pozivom naj nanjo v 30 dneh od vročitve odgovori. Iz vrnjene povratnice, podpisane s strani vročevalca izhaja, da ob poskusu vročitve priporočenega pisma ni bilo mogoče osebno izročiti naslovniku, zato je bilo v njegovem hišnem predalčniku 7. 3. 2014 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti; naslovnik pisma ni dvignil v roku 15 dni, zato mu je bilo priporočeno pismo puščeno 24. 3. 2014 v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se v skladu z določbo 4. odstavka 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno dne 24. 3. 2014. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe 143. člena ZPP, po kateri se mora sodno pisanje vrniti sodišču, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten, saj niti ne trdi, da naj bi bil vročevalec obveščen, da ni nikogar na tem naslovu, ki bi lahko prevzel na pošti sodno pisanje. Zato sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP, ko je ugotovilo, da je bila tožba pravilno vročena toženi stranki s fikcijo na podlagi določbe četrtega odstavka 142. člena ZPP.

10. Tožena stranka navaja, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka in da bi moralo zato sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na izročitev predmeta najemne pogodbe na podlagi trditev tožeče stranke, da je stečajna upraviteljica tožeče stranke z dopisom z dne 19. 7. 2013, na podlagi 248. člena ZFPPIPP uresničila odpovedno pravico in na podlagi pravila, da je najemnik dolžan po prenehanju najemnega razmerja dolžan vrniti v zakup vzete stvari. Sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem ali zakup, se lahko izda, še preden preneha to razmerje (tretji odstavek 311. člena ZPP) (1). Zato ni utemeljen očitek pritožnice, da je za utemeljenost tožbenega zahtevka bistveno, da je do izdaje sodbe že potekel enomesečni odpovedni rok. Skladno temu se višje sodišče ni opredeljevalo do njenih trditev, da je za tek začetka odpovednega roka bistveno, da tožena stranka na pošti ni dvignila dopisa stečajne upraviteljice ter da ni pomembno, da je stečajna upraviteljica dne 5. 9. 2013 o odpovedi najemne pogodbe obvestila vse družbenike tožene stranke.

11. Ker sodba tudi ni obremenjena z nobeno od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Glej sodbo VS RS III Ips 52/2005 z dne 25. 4. 2006.