Jedro

Upniku odgovarja za obveznost poplačila dolga prvi dolžnik kot osebni dolžnik z vsem svojim premoženje, druga dolžnica, kot hipotekarna dolžnica, pa zgolj s predmetno nepremičnino, pri čemer je vsak od njiju samostojna stranka. Zoper njiju, kot navadna sospornika, lahko upnik vodi postopek izvršbe zoper oba dolžnika skupaj ali vsakega posebej, pri čemer je pri predlaganju izvršbe zoper hipotekarno dolžnico omejen le na nepremičnino, medtem ko pri prvem dolžniku ni omejen glede sredstva izvršbe, mora pa predlagati predmet oziroma premoženje dolžnika, na katerem se naj izvršba opravi. V nasprotnem, kot že obrazloženo, v postopku izvršbe zoper prvega dolžnika temeljnega cilja izvršbe ni mogoče doseči in se postopek ne uvede.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom o izvršbi v I. točki izreka dovolilo izvršbo zoper hipotekarno dolžnico M.V. (v nadaljevanju: druga dolžnica), medtem ko je upnikov predlog za dovolitev izvršbe zoper dolžnika P. A. t.d. d.d. (v nadaljevanju: prvi dolžnik), zavrglo (II. točka izreka). Hkrati je s sklepom o izvršbi drugi dolžnici naložilo, da upniku v roku osmih dni povrne 545,31 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o zavrženju predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na prvega dolžnika iz II. točke izreka sklepa se pritožuje upnik zaradi kršitve določb postopka iz 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter zmotne uporabe določb izvršilnega postopka in predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se zoper prvega dolžnika dovoli izvršba. Poudarja, da je druga dolžnica realna dolžnica in kot taka odgovarja za poplačilo dolga prvega dolžnika zgolj z zastavljeno nepremičnino, na kateri je lastninsko pravico pridobila po zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ne odgovarja pa z ostalim premoženjem. Prvi dolžnik, kot personalni dolžnik, odgovarja za poplačilo dolga z vsem premoženjem, zaradi česar mora biti zajet tudi s predmetnim sklepom o izvršbi. Izvršilni postopek se mora voditi zoper personalnega dolžnika že zaradi možnosti, ki jo upniku daje tretji odstavek 34. člena ZIZ. V primeru, da se kasneje odkrije drugo premoženje prvega dolžnika, lahko upnik vloži predlog za nadaljevanje izvršbe z novim predmetom oziroma sredstvom izvršbe. V kolikor prvi dolžnik ni zajet v sklepu o izvršbi, te opcije upnik nima in v primeru, da se predmetna nepremičnina ne proda, ostane terjatev upnika nepoplačana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Cilj izvršilnega postopka je izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Prisilna izvršitev terjatve upnika iz izvršilnega naslova se opravi na posameznem premoženjskem predmetu dolžnika (ali njegovi premoženjski oziroma materialni pravici), ki se lahko uporabi za poplačilo upnikove terjatve. Po 32. členu ZIZ je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.

5. Da se doseže cilj izvršbe, to je poplačilo upnika, in da je izvršba zoper dolžnika sploh mogoča, mora biti v predlogu za izvršbo obvezno navedeno sredstvo ali predmet izvršbe (dolžnikova stvar ali premoženjska ali materialna pravica), na katerega naj se opravi izvršba. Po 40. členu ZIZ je obvezna sestavina predloga za izvršbo tako navedba sredstva ali predmeta izvršbe.

6. V obravnavanem primeru upnik v predlogu za izvršbo ni navedel nobenega izvršilnega sredstva oziroma premoženjskega predmeta prvega dolžnika ali njegove premoženjske oziroma materialne pravice. Tega ni storil niti po pozivu sodišča, da dopolni predlog za izvršbo. Ker je brez izvršilnega sredstva oziroma predmeta navedenega v predlogu za izvršbo, na katerem naj se izvršba opravi, izvršba zoper prvega dolžnika onemogočena in temeljnega cilja izvršilnega postopka (poplačila upnika iz razloga, ker ni navedeno premoženje prvega dolžnika, na katero se naj izvršba opravi), ni mogoče doseči, je prvostopenjsko sodišče upnikov predlog za izvršbo v delu predlagane izvršbe zoper prvega dolžnika utemeljeno zavrglo.

7. Zmotno je stališče, da mora biti v predlogu oziroma sklepu o izvršbi, poleg hipotekarnega dolžnika, zajet tudi osebni dolžnik, ko je predlagana in dovoljena izvršba na predmetu (nepremičnini) v lasti hipotekarnega dolžnika.

8. Upnik je pridobil v postopku izvršbe zastavno pravico na nepremičnini preden je hipotekarna dolžnica - druga dolžnica, na njej pridobila lastninsko pravico. V skladu z drugim odstavkom 170. člena ZIZ zastavna pravica učinkuje zoper drugo dolžnico. Zaradi prehoda predmeta izvršbe je na drugo dolžnico prešla obveznost, da za poplačilo upnikove terjatve dopusti izvršbo na tej nepremičnini. Kot taka druga dolžnica napram upniku nastopa kot samostojna stranka. Upniku odgovarja za obveznost poplačila dolga prvi dolžnik kot osebni dolžnik z vsem svojim premoženje, druga dolžnica, kot hipotekarna dolžnica, pa zgolj s predmetno nepremičnino, pri čemer je vsak od njiju samostojna stranka. Zoper njiju, kot navadna sospornika, lahko upnik vodi postopek izvršbe zoper oba dolžnika skupaj ali vsakega posebej, pri čemer je pri predlaganju izvršbe zoper hipotekarno dolžnico omejen le na nepremičnino, medtem ko pri prvem dolžniku ni omejen glede sredstva izvršbe, mora pa predlagati predmet oziroma premoženje dolžnika, na katerem se naj izvršba opravi. V nasprotnem, kot že obrazloženo, v postopku izvršbe zoper prvega dolžnika temeljnega cilja izvršbe ni mogoče doseči in se postopek ne uvede.

9. Ker je v obravnavani zadevi upnik predlagal izvršbo zoper oba dolžnika, sredstvo izvršbe pa je navedel le za hipotekarno dolžnico, je prvostopenjsko sodišče njegov predlog v delu zoper prvega dolžnika utemeljeno zavrglo.

10. Tudi pritožbeno sklicevanje na tretji odstavek 34. člena ZIZ ne omaja prvostopenjske odločitve. V kolikor upnik odkrije premoženje prvega dolžnika, lahko vsak trenutek poda predlog za izvršbo zoper prvega dolžnika in vodi postopek na to sredstvo izvršbe. V primeru, če zaradi vzporedno vodenega postopka pride do poplačila v enem od postopkov, ima dolžnik v drugem postopku možnost ugovora po 53. členu ZIZ oziroma 56. členu ZIZ.

11. Pritožbeni razlog po navedenem ni izkazan. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

12. Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).