Jedro

V socialnem sporu sodišče odloča o začasnih odredbah samo med postopkom. Slednje je zvezano s specifiko socialnega spora, kjer pride do materialnopravnega odločanja samo v okviru predhodnega predsodnega odločanja. V povezavi s tem je potrebno upoštevati določilo 63. člena ZDSS-1, ki dopušča presojo glede izpodbijanega dokončnega akta.

Upoštevajoč, da se tožnik pri utemeljvanju predloga začasne odredbe sklicuje na postopek, ki teče pred tožencem v zvezi z njegovo zahtevo, o kateri toženec dejansko še ni odločil, je predlog za izdajo začasne odredbe preuranjen, zaradi česar ga je sodišče ob upoštevanju 63. in 75. člena ZDSS-1 ob prvem odstavku 274. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedopustnega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev spornega pravnega razmerja, da se tožencu naloži, da v treh dneh od vročitve sklepa izda predhodno odobritev in plačilno jamstvo za termin 11. 12. 2025 oziroma za prvi naslednji razpoložljiv termin, ki ga določi izvajalec bolnišnica A. (Francija) in sicer za klinični pregled, računalniško tomografijo s stožčastim žarkom z nizkim odmerkom sevanja (low dose CBCT), okulzalno prilagoditev z opornico (splint) ter glede na ugotovitve pregleda in diagnostike odstranitev ali korekcijo osteosintetskega materiala in korektivni poseg ter zagotovitev neposrednega plačilnega jamstva izvajalcu, tako da pri kontroli in morebitnem posegu ne pride do prekinitve zaradi neplačila ter kritje spremljajočih stroškov, nujno potrebnih za izvedbo posegov (razumen prevoz tožnika in kjer je medicinsko potrebno spremljevalca, razumna nastanitev, nujni prevodi medicinske dokumentacije). Hkrati je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka v zvezi z začasno odredbo.

2.Zoper sklep se zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje z napotilom, naj o predlogu vsebinsko odloči. 1. 10. 2025 je tožnik vložil tožbo zoper dokončni odločbi toženca z dne 19. 8. 2025, s katerima mu je bilo zavrnjeno nadaljevanje zdravljenja v Franciji in povračilo stroškov zdravljenja v Indiji, na Tajskem in v Franciji. Predlagal je izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče tožencu odredilo izdajo obrazca S2 in plačilnega jamstva za nadaljnje kontrole in postopke v bolnišnici A. Sodišče je predlog 15. 10. 2025 zavrnilo, zavrnitev je pritožbeno sodišče s sklepom Psp 198/2025 z dne 5. 11. 2025 potrdilo. Tožnik je zaradi novih medicinskih okoliščin (uradni prevod poročila z dne 21. 10. 2025, novo mnenje z dne 17. 11. 2025, potrditev termina 11. 12. 2025 z natančnim programom in izrecno navedenimi tveganji odloga) vložil 19. 11. 2025 nov predlog za izdajo začasne odredbe. Predlagal je izdajo enake odredbe, a na bistveno drugačni dejanski podlagi. Navajal je, da je po posegih 7. 10. 2024 in 13. 5. 2025 potrebno strukturirano pooperativno vodenje pri istem timu, da je termin 11. 12. 2025 potrjen z možnostjo takojšnje intervencije istega dne in da so tveganja odloga konkretna: ponovna motnja ugriza, žvečenje, destabilizacija ali odpoved osteosinteze, poslabšanje nosnega dihanja, dekompenzacije TM-sklepa, kronična nevropatska bolečina. 12. 11. 2025 je pri tožencu ponovno zaprosil za predhodno odobritev in jamstvo za program v A. Toženec mu je pisno odgovoril, da za odločitev o vlogi potrebuje približno dva meseca in da upravna odločitev ne bo izdana pred 11. 12. 2025. Sodišče je drugi tožnikov predlog za začasno odredbo zavrglo kot nedopusten. Ugotovilo je, da predlog ni bil vložen med postopkom v smislu 70. člena ZDSS-1, saj v predsodnem postopku o vlogi z dne 12. 11. 2025 še ni bilo odločeno in zato ni izpolnjen procesni pogoj za socialni spor po 63. členu ZDSS-1. Sodišče je napačno uporabilo 63. in 70. člen ZDSS-1, saj socialni spor v zadevi X Ps 1217/2025 že teče na podlagi tožbe z dne 1. 10. 2025 zoper dokončni odločbi z dne 19. 8. 2025, s čimer so izpolnjene procesne predpostavke iz 63. člena ZDSS-1. Drugi predlog za začasno odredbo z dne 19. 11. 2025 ni bil vložen kot samostojen predlog izven obstoječega spora, temveč znotraj istega socialnega spora. Predlog se vsebinsko nanaša na isto sporno pravno razmerje kot tožba glede odobritve nadaljnjega zdravljenja v A. in povračilo stroškov. Vloga z dne 12. 11. 2025 pri tožencu je zgolj nova procesna okoliščina v istem materialnopravnem razmerju. Tožba zoper dokončni odločbi je že vložena in spis voden pod opr. št. X Ps 1217/2025. Sodišče je napačno razlagalo, da bi moral biti nov predlog za začasno odredbo vezan izključno na novo, še neobstoječo tožbo zoper morebitno prihodnjo odločbo toženca o vlogi z dne 12. 11. 2025. Brez potrebe se cepi eno sporno pravno razmerje na več umetnih sporov. Sodišče se pri zavrženju ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je novi predlog dopusten kot ponovni predlog zaradi spremenjenih okoliščin. Nova okoliščina je uradni prevod medicinskega poročila z dne 21. 10. 2025, novo medicinsko mnenje z dne 17. 11. 2025, natančna potrditev termina 11. 12. 2025, izrecna navedba tveganj odloga in pisni odgovor toženca, da odločba o vlogi z dne 12. 11. 2025 ne bo izdana pred 11. 12. 2025. Gre za okoliščine, ki objektivno spreminjajo oceno verjetnosti terjatve in nastanka težko nadomestljive škode, saj se prvotni sklep z dne 15. 10. 2025 in sklep Psp 198/2025 nanašata na povsem drugo dejansko podlago, ker termin 11. 12. 2025 še ni bil določen, dodatna mnenja še niso bila pridobljena ali prevedena, toženec še ni izrecno napovedal, da odločbe pred 11. 12. 2025 ne bo. Sodišče bi moralo preizkusiti, ali nove okoliščine dopuščajo ponoven predlog za začasno odredbo in presojati pogoje za izdajo odredbe. S tem, ko je predlog zavrglo je stranki odvzelo možnost, da sodišče pretehta, ali nastaja novo in resnejše tveganje škode. Takšna razlaga procesnih določb izniči pravico do učinkovitega sodnega varstva. Ob tem sodišče v 4. točki obrazložitve povzema ključna nova medicinska dejstva in navajanje o pogoju verjetne terjatve in težko nadomestljive škode, nato pa v 9. točki sklepa predlog zavrže zaradi domnevne procesne ovire. Manjka opredelitev ali sodišče meni, da nova medicinska dokumentacija ni pomembna, ali meni, da tveganja odloga niso dovolj resna, ali pa se do tega ne želi opredeliti zaradi sprejete procesne razlage. Takšna obrazložitev je pomanjkljiva v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče ne poda razlogov o odločilnih dejstev, zaradi česar pritožbeno sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka terja razveljavitev sklepa in vrnitev v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sklep nima takšnih pomanjkljivosti, da se ne bi mogel preizkusiti, saj vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih.

5.Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnik 1. 10. 2025 vložil tožbo, s katero izpodbija dve dokončni odločbi toženca št. ... in št. ... z 19. 8. 2025, s katerima mu je bilo zavrnjeno nadaljevanje zdravljenja v Franciji ter povračilo stroškov zdravljenja v Indiji, na Tajskem in v Franciji. S tožbo zahteva, da se obe izpodbijani odločbi toženca z dne 19. 8. 2025 odpravita in da se tožencu naloži izdaja obrazca S2 ter kritje nadaljnjih kontrol in postopkov v Franciji, podredno pa vrnitev zadeve tožencu v ponovni postopek z napotilom za takojšnjo izdajo obrazca S2. Zahteva odločitev, da je toženec dolžan povrniti tožniku upravičene stroške zdravljenja od februarja 2024 naprej ter povrnitev stroškov postopka. Predlagal je tudi izdajo začasne odredbe, da je dolžan toženec najkasneje v 8 dneh izdati predhodno odobritev in jamstveno pismo/obrazec S2 za nadaljnje kontrolne in diagnostične terapevtske postopke v bolnišnici A., vključno z morebitnimi posegi, ki jo bosta indicirala navedena zdravnika, kriti nujne in redne kontrole ter potrebne posege po dosedanjih operacijah in v pooperativnem vodenju, vključno z morebitnimi posegi, ki ju bosta indicirala prof. dr. B. B. ali dr. C. C. ter morebitni odstranitvi materiala zagotoviti plačilno jamstvo izvajalcu, da ne pride do prekinitve zdravljenja in kontrol ter kritje spremljajočih potrebnih stroškov. Sodišče je 15. 10. 2025 predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji po 70. členu ZDSS-1 za zavarovanje nedenarne terjatve. Ugotovilo je, da skuša tožnik z začasnimi odredbami kot sredstvom zavarovanja doseči ravnanje, ki pomeni že delno izpolnitev tožbenega zahtevka. V pritožbenem postopku je bila pritožba zavrnjena s sklepom VDSS Psp 198/2025 z dne 15. 11. 2025. Tožnik je 19. 11. 2025 ponovno predlagal izdajo začasne odredbe, s katero je predlagal izdajo enake začasne odredbe kot v prvem predlogu, kar nenazadnje tožnik priznava tudi sam. Zatrjeval pa je spremenjene okoliščine; uradni prevod poročila z dne 21. 10. 2025 (ki je bil že predhodno predložen), uradni prevod mnenja z dne 17. 11. 2025, potreba po strukturiranem pooperativnem vodenju pri istem timu, po manjših korektivnih posegih in v opredelitev tveganja odloga ter potrditev termina 11. 12. 2025. Kot dodatno spremenjeno okoliščino je navajal dejstvo, da je 12. 11. 2025 pri tožencu ponovno zaprosil za predhodno odobritev in jamstvo v bolnišnici A. za program zdravljenja, v zvezi s čimer mu je bilo pojasnjeno, da toženec za odločitev potrebuje približno dva meseca, zato upravna odločitev ne bo izdana pred 11. 12. 2025. Brez sodnega ukrepanja mu bo odpadel termin in s tem prekinjena kontinuiteta obravnave pri istem timu. Sodišče je v skladu s 70. členom ZDSS-1 ugotovilo, da upoštevajoč 63. in 75. člen ZDSS-1 ter prvi odstavek 274. člena ZPP niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko presojo, zato je predlog za začasno odredbo zavrglo kot nedopustnega.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali so v primeru tožnikovega predloga za izdajo začasne odredbe z dne 19. 11. 2025 podani pogoji za vsebinsko odločanje ali procesne ovire onemogočajo vsebinsko presojo.

7.Za vsebinsko presojo morajo biti v socialnem sporu predhodno izkazane procesne predpostavke oziroma z zakonom predpisan pogoj za sodno varstvo. Ena izmed pozitivnih procesnih predpostavk je upoštevajoč 63. člen ZDSS-1, da mora tožnik izpodbijati dokončni upravni akt, zaradi katerega je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku. V socialnem sporu sodišče odloča o začasnih odredbah samo med postopkom. Slednje je zvezano s specifiko socialnega spora, kjer pride do materialnopravnega odločanja samo v okviru predhodnega predsodnega odločanja. V povezavi s tem je potrebno upoštevati določilo 63. člena ZDSS-1, ki dopušča presojo glede izpodbijanega dokončnega akta.

8.Neutemeljeno je tožnikovo zatrjevanje, da je sodišče zaradi preozkega tolmačenja napačno uporabilo 63. in 70. člen ZDSS-1. Tožnikovo zatrjevanje, da bi moralo sodišče vsebinsko presojati predlog za začasno odredbo z dne 19. 11. 2025 na podlagi tožbe 1. 10. 2025, ker že teče socialni spor, kjer izpodbija dokončna upravna akta z 19. 8. 2025, je zmotno. V tem oziru prihaja tožnik sam s seboj v nasprotje, ko zatrjuje in kot spremenjeno okoliščino navaja dejstvo, da je pri tožencu podal zahtevo o nadaljevanju zdravljenja v tujini in predhodne odobritve, o kateri pa toženec ne bo odločil pred 11. 12. 2025. Slednje tudi po pritožbeni oceni ne predstavlja zgolj nove procesne okoliščine v istem materialnem pravnem razmerju.

Ali gre ali ne za isto sporno razmerje, sodišče v tej fazi postopka v tem sporu nenazadnje ne more ugibati. Ključno je, da se tožnik pri utemeljitvi predloga za začasno odredbo z dne 19. 11. 2025 sklicuje na novo zahtevo, ki jo je podal pri tožencu in o kateri še ni dokončno odločeno. Slednje tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazuje, da ne gre za situacijo, ki bi zahtevala vsebinsko presojo predloga.

9.Prav tako ne gre za bistveno kršitev določb postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve glede odločilnih dejstev, saj je obrazložitev glede ključnih dejstev razvidna v 9. točki obrazložitve. Neutemeljeno je navajanje tožnika, da je sodišče v 4. točki povzemalo ključna nova medicinska dejstva, o katerih se ni opredelilo, potem pa predlog zavrglo zaradi domnevne procesne ovire. Sodišče je v 4. točki obrazložitve zgolj povzemalo kakšen je obseg predloga nove začasne odredbe. Sodišče se ni vsebinsko opredeljevalo do zatrjevanih novih medicinskih dejstev, zato ne gre za nasprotje s procesno odločitvijo v 9. točki.

10.Upoštevajoč, da se tožnik pri utemeljevanju predloga začasne odredbe z dne 19. 11. 2025 sklicuje na postopek, ki teče pred tožencem v zvezi z njegovo zahtevo, o kateri toženec dejansko še ni odločil, je predlog za izdajo začasne odredbe preuranjen, zaradi česar ga je sodišče ob upoštevanju 63. in 75. člena ZDSS-1 ob prvem odstavku 274. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedopustnega.

11.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1V primeru, da toženec na zahtevo tožnika za isto sporno razmerje, ponovno vodi postopek, lahko skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo zavrže (ista dejanska in pravna podlaga).

2Kadar je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, pa je skladno z 22. členom ZUP tudi v upravnem postopku pred koncem postopka omogočena izdaja začasne odločbe, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 63, 70, 75 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 22, 129, 129/1, 129/1-4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 274, 274/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.