Jedro

Tudi če bi delodajalec zaposlene seznanil z motnjami v vodovodni oskrbi, bi ti bili seznanjeni z dejstvom pomanjkanja vode, ne pa z možnostjo poka v ceveh, ki v konkretnem primeru predstavlja vzrok za nastalo škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožnici 43.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2010 do plačila ter ji povrniti nastale pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Tožnica je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da podlago za krivdno odgovornost predstavlja že dejstvo, da zavarovanec toženke nima tako organiziranega dela in take sistemske ureditve, ki bi mu omogočala seznanitev z dejstvom, da je v domu starejših občanov, kjer biva več kot 300 varovancev, zmanjkalo vode. Izpostavlja, da je na dan škodnega dogodka zmanjkalo vode in da tak dogodek v domu starejših občanov ne more ostati neopažen in zato toženka ne more uspeti z ugovorom, da njenemu zavarovancu dejstvo, da je vode zmanjkalo, ni bilo znano. Predlaga, da Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so prestale pritožbeni preizkus, izhaja, da se je tožnica poškodovala pri opravljanju dela pri svojem delodajalcu. Ko je na stranišču pri umivanju stanovalca spustila vodo iz pipe, je zaradi močnega pritiska in poka v pipi v strahu odskočila, pri tem pa z desno roko naredila nekontroliran gib in se poškodovala. Sodišče prve stopnje ne izključuje možnosti, da je tistega dne dopoldan v sistemu zmanjkala voda, vendar ugotovi, da o tem (in o kakršnemkoli nepravilnem delovanju ob kasnejšem odprtju pip, ko je bila voda spet v sistemu) delodajalec ni bil obveščen. Na podlagi uporabe določbe 131. člena Obligacijskega zakonika je sodišče zaključilo, da ena od predpostavk odškodninske odgovornosti - protipravnost - ni podana, ker zavarovanec toženke obravnavanega dne ni bil seznanjen o težavah z oskrbo z vodo, prav tako pa je zrak v ceveh in posledični pok v cevi okoliščina, ki je neodvisna od delodajalca, saj do takšnega stanja lahko pride povsem nepričakovano. Zaključi, da gre pri tožnici za nesrečen splet okoliščin, ki jih delodajalec ni mogel predvideti.

7. Bistvo revizijskih navedb je mogoče strniti v očitek opustitve dolžnostnega ravnanja zavarovanca toženke, ker s pomanjkljivostmi v vodovodnem omrežju ni bil seznanjen, pa bi moral biti. Tako zatrjevana opustitev bi lahko bila pravno relevantna le v primeru, če bi lahko predstavljala vzrok škodnega dogodka. Temu pa ni tako, saj pok v vodovodni cevi, ki ga posameznik ne pričakuje in se ga prestraši, po rednem teku stvari ne pripelje do poškodb.

8. Teorija vzročnosti sine qua non temelji na enakosti vseh pogojev pri povzročitvi posledice, ki pa ni sprejeta ne v teoriji ne v sodni praksi. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom (protipravnim ravnanjem) in škodno posledico mora obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Revidentka zmotno meni, da je (ne)seznanjenost z motnjo v vodovodni napeljavi v vzročni povezavi s škodnim dogodkom. V konkretnem primeru je šlo za splet nesrečnih okoliščin, ki so pripeljale do poškodbe tožnice, niso pa v pravno relevantni vzročni povezavi z revizijsko zatrjevano opustitvijo zavarovanke toženke po določbah Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki delodajalcu nalagajo dolžnost poskrbeti za varnost svojih zaposlenih. Tudi če bi delodajalec zaposlene seznanil z motnjami v vodovodni oskrbi, bi ti bili seznanjeni z dejstvom pomanjkanja vode, ne pa z možnostjo poka v ceveh, ki v konkretnem primeru predstavlja naravni vzrok za nastalo škodo. (Ne)seznanjenost z motnjami v vodovodnem omrežju tako ne predstavlja pravno odločilnega vzroka za nastalo škodo.

9. Ker niso podani zatrjevani revizijski razlogi, je bilo treba revizijo tožnice na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.