Jedro

Ker pritožnik zatrjuje, da je živel z zapustnico v izvenzakonski skupnosti, gre za spor o obsegu zapuščine in je treba postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom o dedovanju med drugim ugotovilo, da je oporoka zapustnice z dne 6.8.1991 pravno neveljavna in na podlagi zakonitega dedovanja kot dedinji proglasilo zapustničini sestrični V. T. in S. T., vsako do 1/2 celotne zapuščine. Zoper sklep o dedovanju se je v zakonitem roku zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožil G. G.. V pritožbi navaja, da je bilo sorodstveno razmerje med oporočnim dedičem D. G. in oporočnima pričama G. G. in I. G. napačno ugotovljeno. Oporočni priči nista sin in sestra oporočnega dediča, zato je sodišče oporoko zapustnice napačno smatralo za neveljavno. V pritožbi navaja tudi, da je sodišče dejansko stanje nepopolno ugotovilo, in da bi moralo poleg sorodstvenega razmerja med pričama in oporočnim dedičem ugotoviti tudi razmerje oporočnega dediča do zapustnice in na tako ugotovljeno dejansko stanje drugače uporabiti materialno pravo. Pritožnik zatrjuje, da je bil D. G. dolgoletni življenjski sopotnik zapustnice M. M., saj je z njo več kot 20 let živel v življenjski in ekonomski skupnosti. Skupno sta varčevala in vlagala skupna sredstva v nakup stanovanja. Kot partner v ekonomski skupnosti bi imel tako D. G. ne glede na veljavnost oporoke po M. M. pravico izločati svoje predmete, ki se nahajajo v enosobnem stanovanju v Ljubljani, ulica X. 16, kakor tudi denarna sredstva, ki sta jh z M. M. skupno vlagala na knjižice pri Ljubljanski banki. Pritožba je utemeljena. Zapuščinsko sodišče je tekom postopka kot nesporno ugotovilo dejstvo (l.št. 33), da je oporočna priča G. G. sin oporočnega dediča D. G., kateremu je zapustnica z oporoko, z dne 6.8.1991 zapustila vse svoje premično in nepremično premoženje. Glede na to je sodišče v izpodbijanem sklepu o dedovanju na podlagi 68. čl. ZD pravilno štelo oporoko zapustnice za neveljavno in uvedlo dedovanje na podlagi zakona. V sklepu o dedovanju pa zapuščinsko sodišče ni ugotovilo pravne narave razmerja med zapustnico M. M. in oporočnim dedičem D. G.. Tako je glede na pritožbene navedbe, da sta zapustnica in oporočni dedič živela v 20 let trajajoči življenjski in ekonomski skupnosti, ostalo dejansko stanje, od katerega je odvisna pravica do zakonitega dedovanja, nepopolno ugotovljeno. Zato je moralo pritožbeno sodišče v skladu s 370. čl. ZPP/77 in v zvezi s 163. čl. ZD sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj zapuščinsko sodišče ugotovi pravno naravo razmerja med zapustnico in oporočnim dedičem in nato odloči o pravici do dedovanja na podlagi zakona. V primeru, da bodo med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna narava razmerja med zapustnico in oporočnim dedičem pa mora zapuščinsko sodišče v skladu z 210/1 čl. ZD prekiniti zapuščinski postopek in stranke napoti na pot pravde. Kar pa zadeva v pritožbi uveljavljani izločitveni zahtevek posebnega premoženja D. G. lahko pritožnik uveljavlja tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravnem postopku. Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke le glede njihovih dednopravnih zahtevkov, ne pa tudi, kadar njihova pravica izhaja iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo že za življenja zapustnika.