Jedro

Pravna opredelitev prekrška storilca, ki vozi osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma je njegova veljavnost potekla, je odvisna od ugotovitve, ali je bila predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja.

Obrazložitev

Izpodbijani plačilni nalog se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. N.B. je bil z uvodoma navedenim pravnomočnim plačilnim nalogom spoznan za odgovornega prekrška po šestem odstavku 138. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), ker je vozil osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, katerega veljavnost je potekla v oktobru 2005. Izrečena mu je bila globa 500,75 EUR ter 8 kazenskih točk v cestnem prometu.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec. Navaja, da je prekrškovni organ v izpodbijanem plačilnem nalogu napačno uporabil materialno pravo, ker bi v obravnavanem primeru glede na ugotovljeno dejansko stanje moral uporabiti določbo tretjega odstavka 138. člena ZVCP-1, ker po poteku vozniškega dovoljenja za podaljšanje njegove veljavnosti za storilca ni bil pogoj predložitev veljavnega zdravniškega spričevala. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani plačilni nalog razveljavi ter zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu prekrška, ki je nanjo odgovoril ter izrazil strinjanje z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti.

B.

4. V skladu s 3. alinejo prvega odstavka 138. člena v času storitve obravnavanega prekrška veljavnega ZVCP-1 sme motorno vozilo voziti oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju. Voznik, ki ravna v nasprotju s to določbo, se po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1 kaznuje za prekršek z globo najmanj 120.000 SIT (500,75 EUR), izreče pa se mu tudi najmanj 8 kazenskih točk. V skladu s tretjim odstavkom 138. člena ZVCP-1 pa se z globo 20.000 SIT (83.46 EUR) kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki vozi z vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je potekla, pa predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala ni pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti.

5. Odločilno dejstvo za presojo pravilnosti očitka zahteve, da je dejanje v izpodbijanem plačilnem nalogu napačno pravno opredeljeno po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1 (4. točka 156. člena ZP-1), je glede na povzete določbe ZVCP-1 okoliščina, da po poteku veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja, za njegovo podaljšanje ni bil pogoj predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala. Ta okoliščina iz opisa prekrška v izpodbijanem plačilnem nalogu ni razvidna, saj iz njega izhaja le, da je storilcu veljavnost vozniškega dovoljenja potekla v mesecu oktobru 2005. Ob upoštevanju, da je prekrškovni organ N.B. spoznal za odgovornega prekrška po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1, je mogoče sklepati le, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno (prvi odstavek 55. člena ZP-1), da je storilec v času prekrška vozil motorno vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma, da mu je to poteklo. Trditev vrhovnega državnega tožilca, da bi prekršek moral biti pravno opredeljen po določbi tretjega odstavka 138. člena ZVCP-1, glede na takšno ugotovitev izpodbijanega plačilnega naloga ni pravilna, saj temelji na (drugačnem) dejanskem stanju, to je, da za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bil pogoj predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala, razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

6. Vendar pa (kot opozarja tudi vrhovni državni tožilec) je iz dopisa prekrškovnega organa z dne 5.10.2009 razvidno, da za podaljšanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja ni bil pogoj predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala. Prav tako iz dopisa Upravne enote Ravne na Koroškem z dne 3.11.2009 ter njemu priložene fotokopije vozniškega dovoljenja storilca izhaja, da je N.B. dva dni po storitvi obravnavanega prekrška (dne 29.1.2007) vozniško dovoljenje podaljšal z veljavnostjo do 15.12.2058. 7. Če nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je zahteva vložena, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1. Ob upoštevanju navedenih dopisov prekrškovnega organa ter Upravne enote Ravne na Koroškem obstaja precejšen dvom v pravilnost ugotovitve izpodbijanega plačilnega naloga glede obstoja pogoja za podaljšanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni plačilni nalog razveljavilo (427. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1) ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje. V ponovnem postopku bo prekrškovni organ ugotovil ali je bila predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja N.B., ki je bilo v času storitve obravnavanega prekrška pretečeno in o zadevi ponovno odločil.