Jedro

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št.: ... z dne 19. 4. 2021 in Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št.: ... z dne 30. 12. 2020 ter zadevo vrnilo v ponovno upravo odločanje. Presodilo je, da zavrnilni upravni odločbi o Zoisovi štipendiji nista zakoniti.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, oz. podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik je v vlogi 10. 9. 2020 za dodelitev Zoisove štipendije za leto 2020/2021 kot izjemni dosežek uveljavljal zlato priznanje na državnem tekmovanju v znanju latinščine v organizaciji Društva A. dne 16. 3. 2018 za vpis v prvi letnik B. fakultete Univerze v C. Vloga je bila zavrnjena, ker dosežek ne izpolnjuje pogojev iz 4. alineje 2. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij1 (Pravilnik), po katerem mora tekmovanje biti sofinancirano iz javnih sredstev. Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije ureja Zakon o štipendiranju2 (ZŠtip-1), Pravilnik in Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-193 (ZIUOOPE). Povzema 57. člen ZIUOOPE ter 1. alinejo 1. odst. 24. člena ZŠtip-1, po kateri za izjemne dosežke štejejo najvišja mesta in znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, oz. po 2. alineji prejeta zlata in srebrna priznanja iz raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinancirana iz javnih sredstev. Na podlagi 4. odst. 24. člena ZŠtip-1 izdan Pravilnik konkretizira izjemne dosežke in način točkovanja. Pravilnik v 5. členu določa, da je izjemni dosežek mogoče doseči na državnem tekmovanju, ki ga sofinancira ministrstvo za izobraževanje ali Zavod RS za šolstvo na podlagi javnega razpisa, če pa ne gre za takšno tekmovanje, mora tekmovanje iz znanja ali raziskovanja na državni ravni izpolnjevati pogoje iz 2. odst. 5. člena, ki so določeni kumulativno. Med drugim je določeno sofinanciranje iz javnih sredstev, kar je identično 24. členu ZŠtip-1. Zmotno je stališče sodišča v 8. točki obrazložitve, da 3. odst. 5. člena Pravilnika oži zakonski pojem državnih tekmovanj sofinanciranih iz javnih sredstev, in uvaja pogoj stroge namenskosti ter obdobja, v katerem je bilo tekmovanje sofinancirano. Ravno nasprotno, Pravilnik širi zakonski pogoj državnih tekmovanj sofinanciranih iz javnih sredstev, saj omogoča tudi uveljavljanje dosežka na državnem tekmovanju, ki v tistem letu ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, je pa bilo kadarkoli v preteklih treh letih. Tožnik se je udeležil tekmovanja iz latinščine dne 16. 3. 2018 pod organizacijo Društva A., ki leta 2018 ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, vendar bi zadostovalo, če bi bilo sofinancirano v letih 2017, 2016 ali 2015, pa ni bilo. Ni bistveno, da je društvo pridobilo sredstva iz drugih javnih razpisov saj niso bila namenjena tekmovanju v latinščini. Sredstva D. so bila leta 2017 dodeljena za Projekt E., leta 2018 pa za projekt F. Pogoj sofinanciranega tekmovanj iz javnih sredstev določa 24. člen ZŠtip-1, Pravilnik pa le konkretizira, da jih lahko sofinancira ministrstvo za izobraževanje ali Zavod RS za šolstvo na državni ravni. Sodišče je uporabilo 24. člen ZŠtip-1, z exceptio illegalis izločilo uporabo Pravilnika, ki določa pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev, glede definicije javnih sredstev pa uporabilo Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev4 (ZUPJS). Vendar sklicevanje na 3. člen ZUPJS ni ustrezno, saj se uporablja le za državne štipendije in ne za Zoisovo štipendijo. Sofinanciranje tekmovanja na državni ravni sicer res ni v sferi tožnika, vendar pogoj določa zakonodajalec in velja za vse enako. Načelo enakosti iz 2. odst. 14. člena Ustave Republike Slovenije5 (Ustava), ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Razlaga in odločitev sodišča pomeni neenako obravnavo glede na vlagatelje, ki so izpolnili pogoje za Zoisovo štipendijo.

3. Tožnik prereka pritožbene navedbe, strinja se s sodiščem glede sofinanciranja iz javnih sredstev in se sklicuje na pravnomočno sodbo V Ps 241/2020. Toženkino stališče je absurdno, saj sofinanciranje tekmovanja ni bilo nikoli v njegovi sferi, kriteriji za določitev financiranja niso jasni in določni, niti ne vsebujejo predhodnih preverjanj kvalitete. Navedeno je razvidno iz revizijskega poročila računskega sodišča - Sistema dela z nadarjenimi in sistema šolskih tekmovanj z dne 4. 12. 2020. Če bi pristali na toženkino stališče, bi povzročili nedopustno diskriminacijo študentov na podlagi neznanih kriterijev, ki so arbitrarni in prepuščeni izvršilni veji oblasti. Sofinanciranje iz javnih sredstev, še manj namensko sofinanciranje tekmovanja nima nobene zveze s kvaliteto tekmovanja. Naravnost absurdno bi bilo slediti stališču toženke, da je nezakonita odločitev organa dopustna na podlagi dalj časa trajajoče nezakonite prakse istega organa. S tem bi mu nelegitimno odrekli Zoisovo štipendijo. V zvezi z navedbami toženke o vezanosti na svojo prakso opozarja na pravnomočno sodbo V Ps 241/2020, v zvezi s katero je že podeljena štipendija v istovrstnem primeru.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih ali drugih procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku6 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do kršitve 14. člena Ustave o enakosti pred zakonom, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. Ugoditvena kasatorna sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

6. V zadevi gre za presojo upravnih odločb z dne 19. 4. 2021 in 30. 12. 2020 o zavrnjeni Zoisovi štipendiji za šolsko leto 2020/2021 za 1. letnik B. fakultete Univerze v C., ker izjemni dosežek ne izpolnjuje pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev. Vlagatelj je sicer dosegel povprečno oceno 4,80, zlato maturo z 32. točkami, zlato priznanje na tekmovanju v znanju latinščine 16. 3. 2018, vendar pa ni izpolnil pogoja iz 4. alineje 2. odst. 5. člena Pravilnika, da bi bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev.

7. V 5. členu Pravilnika, povzetega v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je med drugim sicer res določeno, da so državna tekmovanja sofinancirana iz javnih sredstev tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo za izobraževanje ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo in potekajo na državni ravni. Po 3. odst. 5. člena Pravilnika se šteje, da je pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev izpolnjen tudi, če je bil organizator tekmovanja _kadarkoli v preteklih treh letih_ od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja izvedbe tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oz. je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva za šolstvo.

8. Vendar pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz 8. in 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli _v preteklih treh letih_ od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so _sofinancirana_ iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Podzakonski akt vsebinsko ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirjev, kot je že večkrat poudarilo Ustavno sodišče RS7. Ne sme določati dodatnih pogojev, ki omejujejo z zakonom zagotovljeno pravico do Zoisove štipendije. Podzakonski akt lahko uredi le način izvrševanja pravice, ne sme pa omejiti niti poseči v sam obseg ali določati dodatne pogoje za pridobitev pravice, kot edino pravilno in ustavno pravno sprejemljivo razloguje prvostopenjsko sodišče. Toženkina drugačna razlaga v konkretnem primeru ni sprejemljiva.

9. Pritožbeno sodišče nadalje soglaša z utemeljitvijo v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da ob namenski in logični interpretaciji 24. člena ZŠtip-1 ni mogoče šteti, da bi bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev le, če bi ministrstvo eksplicitno podelilo sredstva prav za državno tekmovanje iz latinskega jezika. ZŠtip-1 takšnega pogoja izrecno ne določa, saj predpisuje le sofinanciranje! Na podlagi pisne izjave direktorice Društva A. G. G. sodišče celo ugotavlja, da je društvo v letu izvedbe državnega tekmovanja iz latinskega jezika ter poprej prejemalo javna sredstva. Po 24. členu ZŠtip-1 zadostuje že določen del sredstev za sofinanciranje tekmovanja. Dodatni pogoji iz 5. člena Pravilnika zaradi exceptio illegalis v konkretnem primeru ne morejo biti upoštevni.

10. Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnik izpolnil vse pogoje, na katere je lahko vplival in bil pri njih tudi nadpovprečno uspešen, saj je 16. 3. 2018 osvojil zlato priznanje na državnem tekmovanju v znanju latinščine, bil zlati maturant na splošni maturi, na kateri je osvojil 32 točk, v zaključnem letniku srednje šole dosegel povprečno oceno 4,80, je mogoče zaključiti le, da po temelju izpolnjuje pogoje za Zoisovo štipendijo za šolsko leto 2020/2021. Sodišče prve stopnje je izpodbijani zavrnilni odločbi kot nezakoniti na podlagi 82. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

11. Zaradi obrazloženega in ker preostala pritožbena izvajanja, nanašajoča se na sofinanciranje izjemnega dosežka iz javnih sredstev ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane in se zato sodišču do njih glede na 360. člen ZPP posebej ni potrebno opredeljevati, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V ponovljenem upravnem odločanju bo potrebno spoštovati materialnopravna stališča in usmeritve iz prvostopenjske in te sodne odločbe ter o uveljavljani Zoisovi štipendiji za šolsko leto 2020/2021 ponovno odločati.

1 Ur. l. RS, št. 35/2014 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 7 Npr. v zadevi Up-1303/11, U-I-25/14-8 z dne 21. 3. 2014.