Jedro

Na odločitev v postopku za delitev solastne nepremičnine lahko vpliva odločitev v tožbi, s katero nasprotni udeleženec uveljavlja, da se solastni delež predlagatelja na nepremičnini, ki je tudi predmet razdelitvenega postopka, vrne v zapuščino.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predmetni nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojnem Š. G., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kranju.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da gre za neupravičeno zavlačevanje postopka dokončne delitve solastnih nepremičnin. Nasprotni udeleženec želi delitev preprečiti. V tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža nasprotni udeleženec neupravičeno predlaga, da se del nepremičnin vrne v zapuščinski postopek po pokojnem Š. G. Zapustnik, po katerem teče zapuščinski postopek, ni solastnik nepremičnin, ki se delijo. Tožba na vrnitev darila ne izkazuje, da bo pri nepremičnini, ki se deli, prišlo do drugačnih deležev. Opozarja, da je bil 17. 6. 1991 med udeležencema in njunima staršema sklenjen sporazum o delitvi. Vsi so se z razdelitvijo v celoti strinjali, zato je tožba na vrnitev darila brezpredmetna. Nobena vrnitev darila ne pride v poštev. Izpostavlja odgovor na tožbo, v katerem so natančno pojasnjeni razlogi, ki govorijo v prid stališču, da predlagatelju ni treba ničesar vrniti v zapuščino.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da nepravdnega postopka ne prekine.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prekinilo predmetni nepravdni postopek, ker je nasprotni udeleženec zoper predlagatelja vložil tožbo, s katero uveljavlja prikrajšanje nujnega deleža ter vrnitev darila v zapuščino. Tožba se nanaša na solastni delež predlagatelja ter na nepremičnino, ki je predmet delitve v tem nepravdnem postopku.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta udeleženca že 17. 6. 1991 sklenila pogodbo o fizični razdružitvi solastnega premoženja. V predmetni pogodbi sta se v točki V med drugim dogovorila, da kurilnica, hodnik v pritličju in kleti ostanejo še naprej skupni. Sprememba ni bila zemljiškoknjižno evidentirana, vendar pa bi bilo na podlagi pogodbenih določil moč sklepati, da gre v danem primeru za t. i. dejansko etažno lastnino, ki pa se je v zemljiški knjigi izvedla z vpisom solastnih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli. Prav to pa so ciljni primeri postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL.

7. Iz obsežne spisne dokumentacije izhaja močna konfliktnost razmerij med udeležencema, bratoma. Zato je še toliko bolj pomembno, da se razmerja med njima celostno uredijo. Tožba, ki jo je nasprotni udeleženec vložil zoper predlagatelja, in s katero uveljavlja, da se nepremičnina, ki je tudi predmet tega razdelitvenega postopka – čeprav bi bilo morebiti smiselneje, da bi se slednji vodil po določbah ZVEtL – vrne 1/4 solastnega deleža predlagatelja oz. 1/8 vseh nepremičnin v zapuščino po pokojnem Š. G., bi lahko vplivala tudi na odločitev v obravnavani zadevi. Vnaprejšnja pritožbena predvidevanja o neuspešnosti tovrstne tožbe ne prepričajo. Ravno iz razloga, da se dokončno uredijo razmerja med pravdnima strankama, je tudi po oceni pritožbenega sodišča smiselna odločitev prvega sodišča o prekinitvi pravdnega postopka do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojnem Š. G. Pritožbeno sodišče na tem mestu še opozarja, da bo že pravnomočna odločitev v pravdni zadevi ustvarila pogoje, ki bodo omogočili nadaljevanje prekinjenega nepravdnega postopka.

8. Pritožbene navedbe so neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, skladno s 353. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, potrdilo.

9. Odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, zato nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in v zvezi s 37. členom ZNP).