Jedro

Pravica do obrambe oz. zagovora v disciplinskem postopku je kršena, če očitane kršitve delovnih obveznosti niso časovno in vsebinsko opredeljene oz. ni mogoče preizkusiti, ali so bile očitane kršitve storjene ali ne, ker niti v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, niti v sami odločbi o prenehanju delovnega razmerja niso bile opredeljene. Gre za absolutne bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki imajo same po sebi za posledico nezakonitost sprejetega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odpoved delovnega razmerja tožene stranke tožeči stranki z dne 27.6.1997 in odločitev tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja v obvestilu z dne 14.7.1997 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko vrniti na delo in jo za čas od 10.7.1997 do 31.7.1997 ter od 1.6.1998 do 31.7.1998 ter nadalje po prenehanju delovnega razmerja za določen čas pri M. s.p., prijaviti v socialno zavarovanje, ji vpisati za ta čas delovno dobo v delovno knjižico in obračunati in izplačati plačo po I. skupini iz 46. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, odvesti predpisane prispevke in davke in izplačati neto plačo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila ter ji povrniti stroške postopka v znesku 61.089,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.10.1998 dalje do plačila vse v osmih dneh pod izvršbo (1. odstavek II. točke). V presežku je zahtevek tožeče stranke za obračun in plačilo višjega osebnega dohodka zavrnilo (2. odstavek II. točke izreka).

Zoper navedeno sodbo se v delu, v katerem je sodišče tožbenemu zahtevku delno ugodilo, pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi navaja, da je bila zadeva vodena in obravnavana pristransko, v njeno škodo, s tem pa so bile kršene njene ustavne pravice. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišča ugotavlja, da pritožba tožene stranke ni obrazložena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, saj v skladu z 2. odstavkom 365. člena zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP. Tožena stranka zatrjuje, da je bila zadeva pred prvostopenjskim sodiščem vodena in obravnavana pristransko in da so s tem kršene njene ustavne pravice.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila toženi stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je sodišče na njeno željo preložilo obravnavo, na naslednjem naroku, ki se ga je tožena stranka udeležila, pa je izvedlo vse dokaze, ki so jih stranke predlagale.

Sodišče prve stopnje je torej izvedlo postopek v skladu z določbami ZPP, zato ni jasno, v čem naj bi bile ustavne pravice tožene stranke kršene.

Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in se opredelilo do vseh odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče strinja z razlogi izpodbijane sodbe.

Sprejeta odločitev temelji na pravilni uporabi materialnega prava, to je določb zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90), ki vsebuje temeljna načela in pravila glede vodenja disciplinskega postopka ter določb zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91) in kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur.l. RS št. 26/91). V disciplinskem postopku mora biti delavcu zagotovljena pravica do obrambe oz. zagovora, ta pravica pa je kršena, če očitane kršitve delovnih obveznosti niso časovno in po vsebini opredeljene. Izvedeni dokazi potrjujejo pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni mogoče preizkusiti, ali so bile očitane kršitve storjene ali ne, ker niti v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka (obvestilo o uvedbi disciplinskega postopka z dne 6.6.1997) niti v sami odpovedi delovnega razmerja z dne 27.6.1997 očitane kršitve niso časovno opredeljene, pomanjkljivo pa so opredeljene tudi po vsebini.

Zlasti zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vsebuje le seznam kršitev, kot so opredeljene v 40. členu kolektivne pogodbe, brez opisa ravnanja, s katerim naj bi bile storjene, in s pripisom, da za očitane kršitve obstajajo dokazi, ne da bi bilo navedeno, kateri.

Zato pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom, da se zaradi omenjenih pomanjkljivosti in zgolj pavšalnih navedb o domnevnih kršitvah tožnik o očitanih disciplinskih kršitvah sploh ni mogel konkretno izjaviti in ustrezno zagovarjati. Gre za take absolutne bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki imajo same po sebi za posledico nezakonitost sprejetega sklepa o odpovedi delovnega razmerja tožniku (ki niti ni postal dokončen, ker tožena stranka o tožnikovem pravočasno vloženem ugovoru sploh ni odločila). Takšnih pomanjkljivosti v disciplinskem postopku pri delodajalcu namreč v sodnem postopku ni mogoče sanirati, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je odpoved delovnega razmerja razveljavilo in s tem v zvezi ugodilo tudi reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku tožeče stranke, povsem pravilna.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu s 368. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).