Jedro

V konkretnem primeru tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kar pomeni, da eden izmed dveh pogojev ni izpolnjen, zato kljub slabemu finančnemu stanju, ki je izkazano, ob neizpolnjevanju prvega, objektivnega pogoja, tožniku ni mogoče dodeliti BPP ter se nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 179/2012-4 z dne 8. 12. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Organ za BPP je v navedeni zadevi odločal v ponovljenem postopku na podlagi pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS I U 276/2013-5 z dne 7. 4. 2013, s katero je sodišče med drugim odpravilo odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 222/2012-2 z dne 11. 1. 2013 in zadevo vrnilo organu v ponoven postopek. V zadevi Bpp 222/2012-2 je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbami v upravnem sporu zoper odločbe Upravnega sodišča RS Bpp 164/2012-2 z dne 25. 10. 2012, Bpp 167/2012-2 z dne 29. 10. 2012 in Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Z odločbo Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012 je bila zavrnjena prosilčeva prošnja za dodelitev BPP zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 in odločbo in sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 149/2012-2 z dne 7. 9. 2012. Na podlagi določila 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ za BPP prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil, ker vložitev tožbe v upravnem sporu ni imela verjetnega izgleda za uspeh in tako ni bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP. Z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 je bila razrešena odvetnica …. Šlo je za drugo razrešitev odvetnice iz razlogov na strani upravičenca. Na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Organ za BPP je prosilčevo prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnil. O odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1498/2012-8, s katero je bila prosilčeva tožba v obravnavani zadevi zavrnjena kot neutemeljena. Prav tako je bila s sklepom istega sodišča I U 1858/2012-6 z dne 17. 1. 2013 kot nedovoljena zavržena tožba zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 179/2012-4 z dne 8. 1. 2012. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Je pravno neuka stranka in prosi naslovno sodišče, da mu dodeli BPP, da bi se upravni spor pravilno rešil. S pomočjo BPP bo tožnik navedel tudi vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v navedeni zadevi. Je prejemnik socialne podpore in prosi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Meni, da tožena stranka krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP). Dokler tožniku ne bo nudena ustrezna BPP za pravilno reševanje sporov, nobena odločba Upravnega sodišča RS ne bo pravilna in zakonita. Tožena stranka je napačno ugotovila, da ni izgledov za uspeh v navedeni zadevi. Brez možnosti tožniku do odvetnika pa tožnik nima pravice do pravičnega in poštenega sojenja.

Tožena stranka pošilja spise in vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona v upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Pri presoji o dodelitvi BPP se kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre tako za vsebinski pogoj, to je, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh in za finančni pogoj. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju za načeli pravičnosti in morale.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012, kot razlog pa je bilo navedeno, da v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Z odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 179/2012-2 z dne 8. 11. 2012 je bila zavrnjena prosilčeva prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbama v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 ter odločbo in sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 149/2012-2 z dne 7. 9. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tudi po presoji sodišča prosilčeva prošnja nima verjetnega izgleda za uspeh kot to določa prvi odstavek 24. člena ZBPP. Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. O odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 je bilo namreč že pravnomočno odločeno s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani I U 1498/2012-8, s katero je bila tožnikova tožba v obravnavani zadevi zavrnjena kot neutemeljena. Prav tako je bila zavrnjena tudi prošnja za dodelitev BPP v zadevi Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012. Tožnik v tem primeru prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo in sklep Upravnega sodišča RS Bpp 149/2012-2 z dne 7. 9. 2012, s katero je bilo odločeno, da se zadeve, ki se pred upravnim sodiščem RS v Ljubljani vodijo pod št.: Bpp 149/2012, Bpp 151/2012, Bpp 152/2012, Bpp 154/2012 in Bpp 155/2012 združijo v skupno obravnavo in odločanje ter se zadeva naprej vodi pod Bpp 149/2012 ter da se zavrnejo prošnje tožnika za dodelitev BPP v z vezi s tožbami v upravnem sporu zoper odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1676/2012 z dne 18. 6. 2012, Bpp 1413/2012 z dne 26. 6. 2012, Bpp 640/2010 z dne 7. 9. 2012, Bpp 1308/2012 z dne 12. 6. 2012 in odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 91/2012-5 z dne 12. 6. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov ter sodnih postopkov. Tudi po presoji sodišča navedena zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj so bile vse predmetne tožbe v upravnem sporu vložene po izteku zakonskega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki ga določa prvi odstavek 28. čelna ZUS-1. Tako kot ugotavlja tožena stranka je tudi sodišče mnenja, da je bila z izpodbijanim aktom tožnikova tožba utemeljeno zavrnjena in je tožnikovo pričakovanje za uspeh v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kot pravilno ugotavlja tožena stranka. Posledično to pomeni, da eden izmed dveh pogojev ni izpolnjen, zato kljub slabemu finančnemu stanju, ki je izkazano, ob neizpolnjevanju prvega, objektivnega pogoja, tožniku ni mogoče dodeliti BPP v konkretni zadevi ter se tudi po mnenju sodišča nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka. Tožnik v tožbi ne ugovarja dejanskemu stanju na podlagi katerega je tožena stranka sprejela svojo odločitev, niti ne navaja zakaj meni, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Tožnik tudi ne navaja okoliščin v čem vidi kršitve Ustave Republike Slovenije in EKČP, zato sodišče njegovih ugovorov v tem smislu niti ne more preizkusiti in jih kot pavšalne zavrača. V zvezi s tožnikovim predlogom, da naj mu sodišče dodeli BPP, sodišče pripominja, da o dodelitvi BPP sodišče ni pristojno odločati, ker je za reševanje te vloge pristojen poseben organ za BPP, ki pa je v konkretni zadevi že odločil in tožnikovo prošnjo zavrnil z odločbo Bpp 143/2013-2 z dne 13. 8. 2013. Neutemeljen je tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je po navedenem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.