Jedro

Odločba je bila izdana v postopku po izrednem pravnem sredstvu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja pri izdaji odločbe izdelane samodejno z uporabo informacijskega sistema. Pri ponovni izdaji odločbe morajo biti zaradi odprave nepravilnosti pri prvoizdani odločbi ugotovljena vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, strankam pa mora biti omogočeno, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-29380/2016/8 z dne 31. 3. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je bilo odločeno, da se odločba v zvezi z uveljavljanjem neposrednih plačil za leto 2016 št. 33101-29380/2016/4 z dne 19. 1. 2017, ki je bila za tožečo stranko izdelana s pomočjo samodejnega informacijskega sistema (1. točka izreka), odpravi v celoti (točka 1.1 izreka). Z 2. točko izreka je bilo ugodeno zahtevku tožeče stranke za plačilne pravice z identifikacijsko št. ... v višini 1.194,32 EUR in za zeleno komponento v skupnem znesku 672,40 EUR in tako skupni odobren znesek neposrednih plačil znaša 1.866,72 EUR. Zahtevek za izplačilo sheme proizvodno vezanih podpor za leto 2016 za zelenjadnice se zavrne za površino 5,77 ha (3. točka izreka). S 4. točko izreka je bilo odločeno o znižanju izplačil zaradi preseganja zgornje meje plačila za mlade kmete v višini 9,58 EUR in znižanju izplačil za površino zaradi sankcij iz leta 2013 in/ali 2014 in/ali 2015 in/ali 2016 v znesku 1.857,15 EUR. Skupni znesek znižanja tako znaša 1.866,73 EUR (4. točka izreka). Odločeno je bilo tudi o nastalih večletnih sankcijah zaradi čezmerne prijave (5. točka izreka), po katerih se bodo tožeči stranki v tekočem letu oziroma v naslednjih treh letih zaradi sankcij, nastalih na neposrednih plačilih, izplačila zmanjšala v višini 2.875,95 EUR. S 6. točko izreka je bilo odločeno, da mora tožeča stranka preveč plačana sredstva v višini 8.688,24 EUR, izplačana na podlagi odločbe št. 33101-29380/216/4 z dne 19. 1. 2017, vrniti v roku 30 dni od vročitve te odločbe na v odločbi naveden račun.

2. Iz obrazložitve prvostopne odločbe izhaja, da je tožnica dne 7. 4. 2016 vložila pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2016. Stranki je bila izdana odločba št. 33101-29380/2016/4 z dne 19. 1. 2017, ki je bila izdelana s pomočjo samodejnega informacijskega sistema, v njej pa je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, zato je Agencija v skladu z določbo prvega odstavka 42. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) izdala v tem upravnem sporu izpodbijano prvostopno odločbo. Glede zavrnilnega dela odločitve je v odločbi navedeno, da je pri pregledu na kraju samem bilo ugotovljeno, da tožnica zelenjadnic ni imela na površini v predpisanem času, zato se v skladu z 2. alineo prvega odstavka 37. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba 1) zahtevek za zelenjadnice zavrne. Ta nepravilnost se nanaša na blok ..., ... in .... Površina, ki se zavrne, znaša 2,33 ha. Parcela št. ... je manjša od 0,1 ha, zato se zahtevek za zelenjadnice v skladu s 5. alineo prvega odstavka 37. člena Uredbe 1 zavrne za 0,9 ha in obravnava kot čezmerna prijava v skladu z 19. členom Uredbe EU št. 640/2014. Čezmerna prijava skupine kmetijskih rastlin za izplačilo zelenjadnic znaša 2,42 ha, kar je več kot 50 % ugotovljene površine, zato se zahtevek za zelenjadnice skladno z drugim odstavkom 19. člena Uredbe EU, št. 640/2014 zavrne in se stranki v tekočem letu oziroma v naslednjih treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve čezmerne prijave plačila pomoči zmanjšajo do višine zneska sankcije, ki je enak razliki med prijavljeno in ugotovljeno površino 2.875,95 EUR.

3. Izplačilo se zniža, ker skupni znesek plačila za mlade kmete presega najvišjo dovoljeno vrednost 2 % letne nacionalne zgornje meje, zato se v skladu z 51. členom Uredbe EU št. 1307/2013 uporabi 0,8018474418 % linearno zmanjšanje in znesek, ki se ne izplača znaša 9,58 EUR. V skladu z določbami 58. ali 60. člena in/ali 65. člena Uredbe ES št. 1122/2009 in/ali 19. ali 19.a ali 21. ali 31. ali 35. člena Uredbe EUR št. 640/2014 se od odobrenega zneska neposrednih plačil odšteje znesek 1.857,15 EUR, izračunan v skladu s citiranimi členi.

4. Tožnici se bodo v skladu s tretjim odstavkom 19. člena oziroma tretjim pododstavkom drugega odstavka 31. člena delegirane Uredbe Komisije EU št. 640/2014 v tekočem letu oziroma v naslednjih treh letih pomoči zaradi kršitev neposrednih plačil zmanjšale v višini 2.875,95 EUR. Preveč plačana sredstva v višini 8.688,24 EUR mora tožeča stranka vrniti.

5. Tožnica se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je s svojo odločbo njeno pritožbo zavrnilo. Pri tem je preverilo, ali so v konkretnem primeru obstajali pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva - poseben primer odprave odločbe - po prvem odstavku 42. člena ZKme-1. Ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je bila izpodbijana prvostopna odločba izdana v z zakonom določenem enoletnem roku in da je bil na kmetijskem gospodarstvu tožnice opravljen ogled površin z daljinskim zaznavanjem, ki se je začel 8. 5. 2016, ter se zaključil 10. 10. 2016. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem je razvidno, da je bilo pri pregledu blokov ..., ... in ... ugotovljeno, da prijavljene zelenjadnice niso bile prisotne. O svojih ugotovitvah je kontrolor za blok ... zapisal, da je bila površina v času prvega ogleda 27. 5. 2016 brez posevka. Za blok ... navaja, da so bile v času prvega terenskega ogleda dne 27. 5. 2016 prisotne zelenjadnice, čebula, v času drugega terenskega ogleda z dne 7. 9. 2016 je bila površina brez posevka, pridelek je bil pobran v mesecu avgustu. V času tretjega terenskega ogleda z dne 30. 9. 2016 je bila površina brez posevka. Ugotovljeno je, da je bilo obdobje brez prisotnih zelenjadnic v zahtevanem času daljše od 30 dni.

6. Ob zaključku kontrolnega pregleda je bil zapisnik tožnici prebran, tožnica pa je imela tudi možnost, da ga sama prebere. Iz zapisnika je razvidno, da ga je podpisala in nanj ni podala pripomb, s katerimi bi negirala na kontroli ugotovljeno dejansko stanje. Drugostopni organ ugotavlja, da iz dejstva, da je tožnica podpisala vsako stran zapisnika, izhaja, da je bila dobro seznanjena z njegovo vsebino, tako z izločitvami površin kot tudi razlogi zanje in je tako imela možnost, kolikor se z njim ni strinjala, podati pripombe. Pritožbene navedbe drugostopni organ tako šteje kot nova dejstva in nove dokaze, ki jih drugostopni organ upoštevajoč tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne more in ne sme upoštevati. V pritožbi tožnica ni podala pojasnil oziroma utemeljenih razlogov, zakaj dejstev in dokazov, ki jih navaja šele v pritožbi, ni navedla in predložila že v postopku na prvi stopnji. Glede na navedeno drugostopni organ upoštevajoč določbo 238. člena ZUP ne more in ne sme upoštevati pripomb tožeče stranke zoper vsebino in rezultate kontrole na kraju samem, saj je tožnica pri navajanju le-teh prekludirana. Glede na to šteje dejansko stanje, kot izhaja iz zapisnika, kot pravilno ugotovljeno. Ker so bile ob kontrolnem pregledu ugotovljene nepravilnosti, je moral prvostopni organ, ki je pristojen za odločanje o zbirni vlogi za leto 2016, uporabiti vse pravne predpise in zahtevke na spornih površinah zavrniti, saj bi morale biti zelenjadnice na prijavljenih površinah prisotne v obdobju od 7. maja do 30. septembra 2016. 7. Na podlagi kontrole površin v letu 2016 je bilo tako ugotovljeno, da vse prijavljene površine ne izpolnjujejo pogojev za to, da bi se štele za upravičeno površino, zato se zahtevki na tej površini zavrnejo in se te šteje med preveč prijavljeno površino.

8. Upoštevajoč prijavljene površine za zelenjadnice na površini 5,77 ha in obseg neupravičene površine 2,42 ha, primerjan s procentom ugotovljene površine (2,42 ha deljeno s 3,35 ha, ugotovljena površina znaša 72 %, kar je več kot 50 %) je prvostopni organ pravilno znižal plačilo spornih zahtevkov v okviru kmetijskih rastlin in uporabil upravne sankcije. Nepravilnosti ugotovljene na kraju samem namreč presegajo 50 % ugotovljene površine. Drugostopni organ ugotavlja, da je bilo v postopku izdaje prvostopne odločbe z dne 19. 1. 2017 napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki se nanaša na zelenjadnice, saj v postopku do izdaje odpravljene odločbe zapisnik ni bil upoštevan. Glede na to so podani pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 42. člena ZKme-1. 9. Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu s trditvijo, da izpodbijana odločba ne ustreza materialnim in procesnim pravilom, zato s tožbo zahteva, da namesto izpodbijane odločbe ostane v veljavi prvoizdana odločba z dne 19. 1. 2017. Zatrjuje še, da je upravni organ napačno ugotovil dejansko stanje. Navaja, da je prvoizdana odločba postala pravnomočna, saj se zoper njo ni pritožila. Nekoliko kasneje je tudi prejela denarna sredstva. Pravnomočnost temelji na prepovedi poseganja v pridobljene pravice in naložene obveznosti ter na zaupanju v pravo. Pravnomočnost odločbe v upravnih postopkih zagotavlja tudi 158. člen Ustave RS, zato meni, da je z izpodbijano odločbo kršeno načelo zaupanja v pravo in načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave RS. Poraja se vprašanje ali je vsebina 42. člena ZKme-1 skladna z Ustavo RS. Razen tega meni, da bi se izredno pravno sredstvo iz 42. člena ZKme-1 lahko uporabilo zoper pravnomočno odločbo Agencije le zaradi hudih kršitev procesnih ali materialnih predpisov, ki do pravnomočnosti še niso bile znane. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi istih zapisov o kontroli na kraju samem, ki so v prvoizdani odločbi predstavljali podlago za pozitivno odločitev o dodelitvi sredstev. V drugi odločbi torej Agencija ob enakem dejanskem stanju, ki je razvidno iz zapisnika, zahteva vračilo vseh že izplačanih sredstev. Agencija je imela ob izdaji prve odločbe na voljo vse relevantne informacije o njenem kmetijskem gospodarstvu, zato določba prvega odstavka 42. člena ZKme-1 ni bila pravilno uporabljena in posega v pravnomočno odločbo.

10. Zatrjuje, da dejansko stanje na njenem kmetijskem gospodarstvu ob izdaji odločbe z dne 19. 1. 2017 ni bilo pravilno ugotovljeno in se površine zelenjadnic na njeni kmetiji, ki so upravičene do finančne podpore, niso spremenile. Navaja, da je svoje pripombe na zapisnik že ustno pojasnila kontrolorki, ki pa jih ta v zapisnik ni zapisala. Zapisnik je sicer podpisala, ker ji je tako naložila kontrolorka, pri tem pa si ni predstavljala, kakšne posledice bo to imelo zanjo. Nadaljuje, da je na svojem kmetijskem gospodarstvu imela zelenjadnice prisotne v predpisanem obdobju od 7. maja do vključno 30. septembra oziroma je imela njihove ostanke. Iz navodil Evropske komisije o pregledih na kraju samem in meritvah za subvencijsko leto 2016 o preverjanju proizvodno vezanih podpor v poglavju 2442 izhaja, da se kot rastlina štejejo tudi ostanki rastlin na površini, za katere se uveljavlja podpora pod pogojem, da lahko nedvoumno sklepamo, katera zelenjadnica se je pridelovala.

11. Dodaja, da se za blok 11526301 ne strinja s kontrolorjevo ugotovitvijo, da zalenjadnice niso bile prisotne. Na tej njivi je bilo posajeno pozno zelje, ki zahteva sajenje v mesecu juniju, pred tem pa je na teh površinah imela drugo zelenjadnico, saj se zaveda, da mora izpolnjevati pogoj glede časovnega obdobja, znotraj katerega morajo biti zelenjadnice prisotne. Kontrolni pregled je bil izveden v času, ko se je pobiral prvi pridelek, pozno zelje pa še ni bilo v celoti posajeno. Pridelavo zelenjadnic lahko potrdijo tudi odkupovalci. Veličino zelenjadnic namreč proda končnemu potrošniku, zato nima računov ali dobavnic.

12. V zvezi z blokom 11526302 navaja, da so bile v zahtevanem obdobju zelenjadnice prisotne na celotni površini. Pri tem opozarja na različne navedbe v zapisniku glede prisotnosti zelenjadnic. Glede bloka ..., kjer sta bili na površni prisotna čebula in por, tožnica zatrjuje, da sta bili obe zelenjadnici prisotni znotraj zahtevanega obdobja, oziroma, da površine niso bile prazne več kot 30 dni.

13. Pri tem tožnica opozarja tudi na napačni seštevek površin, kjer naj zelenjadnice ne bi bile prisotne v zahtevanem obdobju. Upravni organ namreč trdi, da gre za skupno 2,42 ha površine, iz obrazložitve pa ne izhaja, kako je upravni organ to površino izračunal, zato v tem delu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Ker 2,42 ha ne more predstavljati več kot 50 % ugotovljene površine, je upravni organ tudi napačno uporabil določilo glede sankcij. Tožeča stranka zatrjuje, da ugotovljeno stanje temelji na kontrolorjevih ugotovitvah, ki pa so napačne ali nenatančne, kar izkazuje z izjavami svojih odkupovalcev.

14. Ker je upravni organ v postopku napačno seštel površine, kjer naj zelenjadnice ne bi bile prisotne znotraj zahtevanega obdobja, je prišlo do napačne ugotovitve, da čezmerna prijava kmetijskih rastlin za izplačilo zelenjadnic znaša več kot 50 % ugotovljene površine. To napačno ugotovljeno dejstvo je imelo za posledico napačno uporabo določb glede sankcij. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in izda novo odločbo, s katero naj ugotovi, da ji pripada izplačilo za proizvodno vezane podpore za leto 2016 - za zelenjadnice za 5,77 ha in hkrati ugotovi, da vračilo sredstev v višini 8.688,24 EUR ni potrebno oziroma, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

15. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

16. Tožba je utemeljena.

17. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi določbe prvega odstavka 42. člena ZKme-1, ki določa, da Agencija, kadar je odločba izdelana samodejno z uporabo informacijskega sistema, in je v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ali napačno uporabljen materialni predpis, v enem letu po vročitvi odločbe stranki tako odločbo odpravi in izda novo odločbo. Kot datum izdaje nove odločbe se šteje datum na odločbi (prvi odstavek 42. člena ZKme-1).

18. Z navedeno določbo je torej posebej za postopke po ZKme-1 urejen poseben primer izrednega pravnega sredstva. Sodišče tožeči stranki, ki v tožbi nakazuje na neustavnost te določbe same po sebi, ker posega v pravnomočno odločbo, ne pritrjuje. Možnost uporabe izrednih pravni sredstev določa že Ustava RS v 158. členu, ko določa, da je pravna razmerja urejena s pravnomočno odločbo državnega organa mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, seveda le v primerih in po postopku, določenem z zakonom1. V predmetni zadevi je izredno pravno sredstvo, ki ga zakon imenuje poseben primer odprave odločbe prve stopnje, predvideno z zakonom, nanaša pa se na odpravo odločb, izdelanih samodejno z uporabo informacijskega sistema iz v zakonu navedenih razlogov, to je, če je v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ali napačno uporabljen materialni predpis, in v tam določenem roku.

19. Izpodbijana odločba ima torej podlago v določbi prvega odstavka 42. člena ZKme-1, sodišče pa pritrjuje tožeči stranki, da je pri izdaji te odločbe prišlo do bistvenih kršitev določb postopka.

20. Predmetno izredno pravno sredstvo je bilo uporabljeno na podlagi ugotovitve, da je bilo pri izdaji odločbe izdelane samodejno z uporabo informacijskega sistema nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Ta zaključek temelji na ugotovitvah, razvidnih iz zapisnika o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem, iz katerega izhaja, da je bil zaključen 10. 10. 2016. Odločitev temelji na zapisu iz zapisnika pri opombi za blok ...: površina je bila v času prvega ogleda 27. 5. 2016 brez posevka (stran 5 zapisnika). Pri bloku ... je navedena opomba za del tega bloka: v času prvega terenskega ogleda z dne 27.5.2016 so bile prisotne zelenjadnice, čebula. V času drugega terenskega ogleda 7. 9. 2016 površina brez posevka, pridelek je bil pobran v mesecu avgustu. V času tretjega terenskega ogleda z dne 30. 9. 2016 površina brez posevka. Ugotovljeno je, da je bilo obdobje brez prisotnih zelenjadnic v zahtevanem času daljše od 30 dni (stran 8 zapisnika).

21. V skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 (v nadaljevanju Uredba) se pregled na kraju samem v predmetni zadevi izvaja v skladu s 30. do 32. členom ter 34. do 41. členom Uredbe 809/2014/EU ter v skladu z določbami predpisa, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (RKG). Agencija izvede del pregledov na kraju samem z daljinskim zaznavanjem v skladu s 40. členom Uredbe 809/2014/EU. Kontrolor o kontroli za pregled na kraju samem pripravi poročilo. V primeru pregleda z daljinskim zaznavanjem, se opravi fotointerpretacija ortofoto posnetkov vseh kmetijskih parcel, fizični inšpekcijski pregled na terenu vseh kmetijskih parcel, za katere s fotointerpretacijo ni mogoče preveriti točnosti prijave, vse preglede, potrebne za preverjanje skladnosti z merili za upravičenost, ter sprejme alternativne ukrepe za meritve površine (40. člen Uredbe 809/2014/EU). O pregledu na kraju samem se pripravi poročilo, glede katerega se mora, v primeru, ko se ugotovijo nepravilnosti, upravičencu obvezno omogočiti podpis.

22. V predmetni zadevi takšno poročilo predstavlja zapisnik o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem, zaključen 10. 10. 2016, katerega je tožnica, kar ni sporno, tudi podpisala.

23. Predmetni zapisnik je dolg 15 strani in je v pretežni meri sestavljen iz razpredelnic in tabel, v katerih so, v glavnem številčno zapisane ugotovitve kontrolnega pregleda. Izpodbijana odločitev temelji na opombah zapisanih na straneh 5 in 8, povzetih v 20. točki te obrazložitve in na zaključku, da se je tožnica s tem, ko je zapisnik podpisala in nanj ni podala pripomb, strinjala z dejanskimi ugotovitvami, kot izhajajo iz zapisnika. Sodišče se sicer strinja z zapisom organa druge stopnje, da je zapisnik javna listina, ki je dokaz o poteku in vsebini dejanja (80. člen ZUP), vendar pa je pri tem treba upoštevati, da predmetni zapisnik ni zapisnik o ustni obravnavi, ampak je to zapisnik o kontrolnem pregledu. Kontrolni pregled v obravnavani zadevi sicer ureja Uredba 809/2014/EU in na njeni podlagi sprejeti predpisi v Republiki Sloveniji, a po vsebini in v skladu z določbami ZUP, ki se tudi v teh postopkih uporablja glede procesnih vprašanj, ki niso s specialnimi predpisi urejena drugače, gre za procesno dejanje dokazovanja za odločitev relevantnih dejstev z ogledom v smislu 199. člena ZUP.

24. Predmetna odločba je bila izdana v postopku po izrednem pravnem sredstvu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja pri izdaji odločbe izdelane samodejno z uporabo informacijskega sistema. Pri ponovni izdaji odločbe morajo torej biti zaradi odprave nepravilnosti pri prvoizdani odločbi ugotovljena vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, strankam pa mora biti omogočeno, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (138. člen ZUP). Glede na to, da je za odločitev relevantno dejansko stanje v predmetni zadevi sporno, tega ni mogoče storiti v skrajšanem postopku, saj za to pogoji iz 144. člena ZUP niso izpolnjeni, ampak je treba opraviti posebni ugotovitveni postopek. Ta se namreč (ko ni pogojev za izvedbo skrajšanega postopka) izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ta ima, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom varovane koristi (prvi odstavek 146. člena ZUP). Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (drugi odstavek 146. člena ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavni ali izven nje dati možnost, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, sodelovati pri njihovi izvedbi ter se seznaniti z uspehom dokazovanja ter se o tem izreči (tretji odstavek 146. člena ZUP). Organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

25. Zgoraj navedene določbe organu nalagajo, da stranki za odločitev relevantna dejstva (toliko bolj, če so ta sporna) izrecno predoči in jo pozove, da se o tem izjavi. To je treba storiti v posebnem ugotovitvenem postopku v skladu z zgoraj citiranimi določbami ZUP, temu pa ni zadoščeno zgolj z izvedbo kontrolnega pregleda in izdelavo zapisnika o tem dejanju, ne da bi se za odločitev relevantna in sporna dejstva izrecno obravnavala.

26. Ker tožeči stranki ni bila dana možnost, da se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), izjavi v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila s tem storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka.

27. Sodišče pa pritrjuje tožeči stranki, da je bila ta storjena tudi s tem, ker se ugotovljene čezmerne prijave površine, ki po ugotovitvah prvostopnega organa, ki jim pritrjuje tudi drugostopni organ, znaša 2,42 ha, ne da preizkusiti. Tožeča stranka v tožbi navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločitve ne izhaja, kako je upravni organ to površino izračunal, po pregledu zadeve pa to ugotavlja tudi sodišče. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu ta površina ni razvidna, vsota površine blokov, pri kateri upravna organa ugotavljata nepravilnosti, pa ne pokaže površine, kot jo ugotavljata upravna organa. S tem pa je storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.

28. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka, tožnici predočiti za odločitev relevantna dejstva in okoliščine ter ji dati možnost, da se o tem izjavi ter nato ponovno odločiti o zadevi z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP ter odločitev po vseh točkah obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

29. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki znašajo 15,00 €, in jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

30. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, upravnih odločb ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvenih kršitev pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji, odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 10/2019 z dne 12. 11. 2019.