Jedro

Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vso njegovo premoženje (z upoštevanjem omejitev po ZIZ), če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa lahko upnik zahteva izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari. Tudi za zastavitelja, ki hkrati ni osebni dolžnik, velja, da ima upnik zoper njega izvršilni naslov za neposredno izvršbo.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Tretja dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovora po izteku roka tretje dolžnice z dne 12. 7. 2012 in 17. 4. 2013 (I. točka izreka) ter odločilo, da tretja dolžnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tretja dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve ugovoroma po izteku roka, posledično za ustavitev postopka izvršbe ter izbris sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Pojasni, da se že iz gramatikalnega tolmačenja zapisa izjave z dne 20. 1. 2000, ki jo je dal prvi upnik prvemu dolžniku, vidi, da se ta nanaša na generalno pogodbo o odobravanju kreditov, izstavljanju garancij in otvoritvenih kreditov št. 02/00-GEN z dne 18. 1. 2000, ki je sestavni del notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, kar pomeni, da v enaki obliki učinkuje izjava o omejitvi hipoteke na parc. št. 1759/3 k.o. A.. V tej zvezi je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je izjava pravno neupoštevna, ker ni bila podana v potrebni obliki. Sklicuje se na časovno zaporedje sklenjenih poslovnih obligacij med dolžnikom in upnikom. Po njenem je izjava o omejitvi hipoteke veljavna tudi po določbah 53., 52. in tretjega odstavka 51. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Opozori na pogodbeno voljo strank glede omejitve hipoteke. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe postopka v zvezi z drugim ugovorom, ki se je nanašal na izbris hipotek iz zemljiške knjige po sporazumu o zavarovanju denarne terjatve Okrajnega sodišča v Mariboru Rig 46/96 z dne 24. 1. 1996. Sklicuje se na zemljiškoknjižni sklep Dn 280519/2012 z dne 22. 1. 2013, po katerem naj bi prenehala zastavna pravica kot akcesorna pravica po določbi prvega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika. V tem delu razlogi sodišča nasprotujejo listinam v spisu, v posledici česar je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 15. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Opozori, da so dolžniki po sporazumu o zavarovanju predstavljali le zastavne dolžnike, zato ne odgovarjajo za izterjavo terjatve s preostalim svojim premoženjem. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366. istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Pritožba zoper del sklepa, v katerem je sodišče odločilo o ugovoru po izteku roka z dne 12. 7. 2012

5. Dolžnica je v ugovoru po izteku roka z dne 12. 7. 2012 opozorila na izjavo, ki jo je prvi upnik dal prvemu dolžniku dne 20. 1. 2000 in s katero se je prvi upnik zavezal, da bo hipoteko, vpisano v zavarovanje terjatve po generalni pogodbi o odobravanju kreditov, izstavljanju garancij in otvoritvah akreditivov št. 02/00-GEN z dne 18. 1. 2000 v višini 20,000.000,00 SIT, ki je sestavni del izvršljivega notarskega zapisa št. SV 58/2000 z dne 21. 1. 2000, omejil le na mehanično delavnico, kar bo storil takoj, ko bo v zemljiški knjigi pri nepremičninah zastaviteljev izveden vpis lastninske pravice in izbris družbene lastnine. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da takšna izjava prvega upnika ne vpliva na veljavnost izvršilnega naslova - notarskega zapisa št. SV 58/2000 z dne 21. 1. 2000, saj je slednji ne omenja ter ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, prav tako pa ne vsebuje potrebnega izbrisnega dovoljenja upnika za izbris hipoteke na ostalih obremenjenih nepremičninah. In ker sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor tretje dolžnice po izteku roka zavrnilo. Razlogom in zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, glede na pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. Pritrditi je pritožbi tretje dolžnice v delu, kjer pojasnjuje, da je sestavni del notarskega zapisa št. SV 58/2000 z dne 21. 1. 2000 tudi generalna pogodba o odobravanju kreditov, izstavljanju garancij in otvoritvah akreditivov št. 02/00-GEN z dne 18. 1. 2000, ne gre pa ji slediti v nadaljevanju, ko meni, da ima enako vlogo tudi izjava upnika o omejitvi hipoteke na mehanično delavnico, ker se nanaša na generalno pogodbo kot del notarskega zapisa. Slednji namreč navedene izjave upnika ne povzema, niti se nanjo ne sklicuje. V 50. členu Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) je določeno, da so sestavni del notarske listine lahko tudi zasebne listine, ki pa jih mora notar ustrezno preizkusiti, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Ker pa v obravnavanem primeru iz notarskega zapisa ne izhaja, da bi bila del le tega tudi izjava prvega upnika o omejitvi hipoteke, poleg tega pa taka izjava samo zaradi dejstva, da se nanaša na generalno pogodbo, to brez ustreznega postopka pri notarju tudi ne more postati, je zaključek sodišča, da izjava prvega upnika ne more posegati v izvršilni naslov, pravilen (drugi odstavek 17. člena ZIZ).

7. Resda je mogoče po določbah OZ oblične pogodbe razvezati z neobličnim sporazumom (53. člen OZ), na kar utemeljeno opozarja tretja dolžnica v pritožbi, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo, saj je upnik nameraval s svojo izjavo obveznost dolžnikov zgolj spremeniti, kar pa bi moral po določbi drugega odstavka 51. člena OZ v zvezi z 49. členom ZN storiti v obliki notarskega zapisa. Obličnosti notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, ne le izdane, ampak tudi sestavljene s sodelovanjem notarja, kaže na to, da se s takšno obličnostjo poskuša preprečiti morebitne zlorabe in zaščititi tako upnike kot tudi dolžnike.

8. Ob tem tudi ne gre spregledati, da je bila izjava prvega upnika o omejitvi hipoteke podana še pred sklenitvijo notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve upnika - dne 20. 1. 2000, zato bi lahko stranke, v kolikor sta bila dogovor in prava volja taka, da se hipoteka omeji, kot to v pritožbi ponovno izpostavlja tretja dolžnica, navedeno upoštevale že pri sestavi notarskega zapisa dne 21. 1. 2000 in temu prilagodila njegove določbe. Iz notarskega zapisa pa v nasprotju s tem izhaja, da se v zavarovanje terjatve upnika do dolžnika v višini 20,000.000,00 SIT vknjiži zastavna pravica na vseh nepremičninah, ki so vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Mariboru vl. št. 792 k.o. A., enako pa izhaja iz pogodbe o zastavi nepremičnin z dne 18. 1. 2000, ki je sestavni del notarskega zapisa, katerega je podpisala tudi tretja dolžnica.

9. Glede na navedeno je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljen.

Pritožba zoper del sklepa, v katerem je sodišče odločilo o ugovoru po izteku roka z dne 17. 4. 2013

10. Tretja dolžnica je v ugovoru po izteku roka z dne 17. 4. 2013 opozorila na sklep zemljiškoknjižnega sodišča o izbrisu hipotek ter predlagala ustavitev izvršilnega postopka zoper dolžnike v delu, ki se nanaša na nepremičnine v vl. št. 792 k.o. A., razen na parc. št. 1759/3 k.o. A.. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila na nepremičninah parc. št. 1759/1 in 1759/4 k.o. A. z zemljiškoknjižnim sklepom Dn … z dne 22. 1. 2013 izbrisana hipoteka, pomotoma vpisana v korist upnika na podlagi sklepa o zavarovanju Rig 46/96 z dne 24. 1. 1996. Ista hipoteka pa je bila na podlagi drugega zemljiškoknjižnega sklepa Dn ... že pred tem iz istega razloga izbrisana tudi pri nepremičnini parc. št. 1759/2 k.o. A.. V razlogih je navedlo, da zaradi citiranega izbrisa hipotek ni prenehala veljavnost pravnomočnega sklepa Rig 46/96 z dne 24. 1. 1996 kot izvršilnega naslova, zato je mogoče napram dolžnikom dovoliti izvršbo tudi na nepremičnine parc. št. 1759/1, 1759/2 in 1759/4 k.o. A., katerih solastniki so, hipoteka pa učinkuje z vknjižbo zaznambe izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi. Slednjemu, da hipoteka učinkuje z vknjižbo zaznambe izvršbe na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi (In 2002/334 z dne 22. 10. 2002) pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, glede na pritožbena izvajanja tretje dolžnice pa še dodaja:

11. V obravnavani izvršilni zadevi je prvi upnik predlagal izvršbo za izterjavo denarne terjatve tudi na podlagi sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve v višini 500.000,00 DEM s pripadki Rig 46/96 z dne 24. 1. 1996 Okrajnega sodišča v Mariboru. Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice so podpisali upnik in dolžniki kot zastavitelji v skladu z določili 251a. do 251f. člena takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Takšen sporazum strank ima moč sodne poravnave in je izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 16. člena ZIP). Ker lahko zastavitelji ustanovijo zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga, jih delimo na tiste, ki so hkrati osebni in realni dolžniki, in tiste, ki so zgolj realni dolžniki. Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vso njegovo premoženje (z upoštevanjem omejitev po ZIZ), če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa lahko upnik zahteva izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari. Tudi za zastavitelja, ki hkrati ni osebni dolžnik, velja, da ima upnik zoper njega izvršilni naslov za neposredno izvršbo. Čeprav iz sporazuma strank o zavarovanju terjatev natančno izhaja, s katerimi nepremičninami so dolžniki kot zastavitelji jamčili za poplačilo terjatve iz tega sporazuma, pa je prvi upnik predlagal izvršbo, čemur je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o izvršbi sledilo, tudi na nepremičnine parc. št. 1759/1, 1759/2 in 1759/4 k.o. A., s katerimi za terjatev dolžniki po sporazumu niso jamčili. Vendar, ker slednji (razen MD) sklepu o izvršbi niso ugovarjali, je ta postal pravnomočen in jih kot stranke postopka zavezuje (170. člen ZIZ). Postopek z ugovorom namreč daje dolžniku priložnost, da se izreče o zahtevku za izvršbo ter opredeli do vseh pravno pomembnih dejanskih in pravnih vidikov zadeve, s čimer tako uresniči svojo pravico iz 22. člena Ustave. Hipotekarni dolžnik na predmetu izvršbe resda nima pravice, zaradi katere bi lahko bila izvršba nedopustna, ima pa lahko tako glede hipoteke na predmetu izvršbe, kot tudi glede terjatve ugovore materialnega prava, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka. Zato mora imeti na voljo pravna sredstva, s katerimi bo lahko te ugovorne razloge učinkovito uveljavljal, in možnost, da jih bo sodišče lahko tudi vsebinsko presojalo. Ni namreč učinkovitega sodnega varstva, če se posamezniku ne zagotovi pravno varstvo pravic, ki mu pripadajo po materialnem pravu, kar vključuje ne samo dostop, temveč tudi meritorno odločitev sodišča. Ker tretja dolžnica, kot je pojasnjeno že zgoraj, ugovora kot rednega pravnega sredstva ni izkoristila, jo sklep o izvršbi, s katerim je sodišče za izterjavo terjatve po sporazumu o zavarovanju terjatve dovolilo izvršbo tudi na nepremičnine parc. št. 1759/1, 1759/2 in 1759/4 k.o. A., zavezuje.

12. Na podlagi navedenega ni slediti pritožbenim izvajanjem tretje dolžnice, s katerimi smiselno enako kot že v ugovoru po izteku roka, predlaga ustavitev izvršilnega postopka zoper dolžnike v delu, ki se nanaša na nepremičnine v vl. št. 792 k.o. A. (parc. št. 1759/1, 1759/2 in 1759/4 k.o. A.), razen na parc. št. 1759/3 k.o. A., saj je prvi upnik z zaznambo sklepa o izvršbi pridobil na teh nepremičninah zastavno pravico, kot to pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje (170. člen ZIZ). Ob tem tudi ni prezreti, da so dolžniki (tudi) po notarskem zapisu opr. št. SV 58/2000 z dne 21. 1. 2000 v zavarovanje denarnih terjatev banke iz generalne pogodbe zastavili nepremičnine vl. št. 792 k.o. A. (parc. št. 1759/1, 1759/2, 1759/3 in 1759/4 k.o. A.), zato ustavitev izvršilnega postopka v tem delu tudi iz tega razloga ni utemeljena.

13, Kot neutemeljen se pokaže tudi pritožbeni očitek tretje dolžnice, da razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo listinam v spisu, s čimer naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče očitanih nasprotij ni ugotovilo, pri čemer pa je potrebno ponovno izpostaviti, da je bila izvršba na nepremičnine parc. št. 1759/1, 1759/2 in 1759/4 k.o. A. predlagana kot izvršilno sredstvo za izterjavo zapadlega dolga po sporazumu o zavarovanju terjatev, kot veljavnem izvršilnem naslovu (16. člen ZIP in 17. člen ZIZ). Sodišče prva stopnje je predlogu sledilo in ker tretja ni ugovarjala, je sklep o izvršbi postal pravnomočen. Kot tak zavezuje stranke in sodišče. Prav tako pa v izpodbijanem sklepu ni ugotoviti pavšalno očitanih bistvenih kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ima sklep razloge o vseh odločilnih dejstvih.

14, Glede na navedeno je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo ter bistveno kršilo določbe postopka, neutemeljen.

15. Pritožbeno sodišče je glede na vse zgoraj navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo pritožbo tretje dolžnice ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Ker tretja dolžnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ).

Op. št. (1) : Tako v odločbi ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010.