Jedro

Tožnik je nastopil izrabo dopusta kljub obvestilu pristojnega nadrejenega delavca, da planiranega dopusta ne bo mogel izrabiti zaradi nepredvidene bolniške odsotnosti sodelavca in zagotovitve dela na papirnem dodelavnem stroju, pri katerem je kot pomočnik tožnik tudi sicer delal. S tem je toženo stranko spravil v situacijo, da je morala zmanjšati proizvodnjo na dodelavnem papirnem stroju, ker za neprekinjeno proizvodnjo ni imela na razpolago ustrezno usposobljenih delavcev. Takšno tožnikovo samovoljno ravnanje je tožena stranka utemeljeno štela za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12.5.2004 in za reintegracijo tožnika v delovno razmerje pri toženi stranki z vsemi pravicami iz delovnega razmerja ter za povrnitev stroškov postopka. Ob ugotovitvah, da je tožnik v skladu s pravili pri toženi stranki sicer pravočasno planiral izrabo letnega dopusta v času od 26. do 30.4.2004 in je tožena stranka takšno napoved izrabe letnega dopusta ustrezno evidentirala, je presodilo, da je v spornih dneh dopust koristil samovoljno, ker je bil predhodno s strani nadrejenih delavcev obveščen, da zaradi bolniške odsotnosti sodelavca in zaradi zagotovitve dela papirnega stroja dopusta ne bo mogel koristiti. Čeprav zaradi tožnikove samovoljne odsotnosti toženi stranki zaradi angažiranja dodatnega dela drugih delavcev škoda ni nastala, so bili zaradi tožnikovega neodgovornega odnosa do dela in njegove svojevoljnosti podani utemeljeni razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se drugostopno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb glede njegovih dejanskih delovnih zadolžitev in glede dejstva, da zaradi njegove odsotnosti v spornih dneh škoda ni nastala. Prav tako se sodišče ni opredelilo do dejstva, da je pri toženi stranki pogosto prihajalo do nadomeščanja delavcev, da si je v nastalem položaju tožnik celo sam zagotovil pristanek sodelavca za njegovo nadomeščanje, da je imel tožnik planirani dopust ustrezno evidentiran v obratni evidenčni knjigi in mu v njej vse do nastopa dopusta ni bil ustrezno preklican. Že odobreni dopust, za čas katerega je imel tožnik za svojo družino plačane počitnice v zdravilišču, mu ne bi smel biti preklican. Sodišče bi moralo v večji meri upoštevati tudi njegovo preteklo delo pri toženi stranki ter da je povsem normalno opravljal delo še dva tedna po vrnitvi z dopusta, tako da ni bilo resnih zadržkov, da bi delo opravljal tudi do izteka odpovednega roka.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka soglašala z razlogi izpodbijane sodbe, prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije. Navajala je, da tožnik ni dokazal, da je imel za sporne dni že plačano letovanje v zdravilišču in da vrnitev na delo tožnika ne pride v poštev tudi zaradi njegovega napada na nadrejenega delavca ob podaji sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Sodišče druge stopnje se je opredelilo do vseh bistvenih pritožbenih navedb. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da zaradi tožnikove samovoljne izrabe letnega dopusta škoda ni nastala, je ugotovilo, da je tožnik toženo stranko spravil v situacijo, da je morala zmanjšati proizvodnjo na dodelavnem stroju, na katerem bi sicer moral delati tožnik, saj za neprekinjeno proizvodnjo ni imela na razpolago ustrezno usposobljenih delavcev. Da samostojno delo na tem stroju ni bila tožnikova osnovna zadolžitev, za odločitev v zadevi ni bistveno, saj je bil kot pomočnik vodje stroja usposobljen tudi za občasno samostojno delo na stroju. Tudi opredelitve do tožnikovih navedb, da je imel za sporne dni že plačane počitnice v zdravilišču (glede tega tožnik sicer ni predložil dokazov), da si je tožnik v dogovoru s sodelavcem tudi sam poskušal zagotoviti zamenjavo in da v preteklih letih na delu pri toženi stranki ni kršil delovnih obveznosti, niso bistvene za odločitev. Zato v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje ni podana.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Na podlagi 2. alineje 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR).

Za odločitev so bistvene dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje, da je pred nastopom sicer v soglasju s toženo stranko planiranega koriščenja letnega dopusta v tednu pred prvomajskimi prazniki pristojni nadrejeni delavec tožnika obvestil, da planiranega dopusta ne bo mogel izrabiti zaradi nepredvidene bolniške odsotnosti sodelavca in zagotovitve dela na papirnem dodelavnem stroju, pri katerem je kot pomočnik tožnik tudi sicer delal. Tožnik je izrabo dopusta kljub temu nastopil in s tem toženo stranko spravil v situacijo, da je morala zmanjšati proizvodnjo na dodelavnem papirnem stroju, ker za neprekinjeno proizvodnjo ni imela na razpolago ustrezno usposobljenih delavcev. Takšno tožnikovo samovoljno ravnanje je tožena stranka utemeljeno štela za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, saj se je tožnik v VI. točki pogodbe o zaposlitvi z dne 22.3.2004 zavezal, da bo delo opravljal v skladu z delodajalčevimi navodili in se vzdržal vseh ravnanj, ki delodajalcu materialno in moralno škodujejo, v VII. točki pogodbe pa se je zavezal, da bo izrabil dopust "v skladu s predpisi delodajalca in planom izrabe letnega dopusta oziroma na podlagi odobritve izrabe dopusta s strani neposredno nadrejenega vodje". Sodišče je pravilno presodilo, da je šlo za tako kršitev, zaradi katere je tožena stranka utemeljeno ugotavljala, da v smislu 1. odstavka 110. člena ZDR ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.