Jedro

Dokler ni ugotovljena morebitna neveljavnost oporoke ni podlage za ugotavljanje morebitnega obstoja zunajzakonske skupnosti, ki bi (oporočni) dedinji podelila status zakonite dedinje. Povedano drugače, dokler velja oporoka, M. B. nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da ji pripada dedna pravica po zapustniku na podlagi zakona, ker je med njo in zapustnikom obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost. Zapustnikov nekdanja žena ni dedinja, je tretja, ki v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati, da neko premoženje ne spada v zapuščino. Sklep o dedovanju na položaj tretje osebe ne vpliva in je ne veže. Povedano drugače, če ima tretji zahtevek do zapustnika, ta z izdajo sklepa o dedovanju ne ugasne, lahko ga le naslovi na zapustnikove univerzalne naslednike.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. in VI. točki razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in na pravdo napotilo T. T., S. T. in I. T., da vložijo tožbo na ugotovitev neveljavnosti zapustnikove pisne oporoke, sestavljene 26. 9. 2011 pred dvema pričama (II. točka izreka), M. B., da vloži tožbo na ugotovitev, da ji pripada dedna pravica po zapustniku na podlagi zakona, ker je med njo in zapustnikom obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost (III. točka izreka), T. T., S. T. in I. T., da vložijo tožbo na ugotovitev, da v zapuščino sodijo tudi denarna sredstva (IV. točka in V. točka izreka), B. L. T., da vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino ne sodi polovica stanovanja v K., ker je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze med njo in zapustnikom (VI. točka izreka), določilo rok za vložitev tožb 30 dni po pravnomočnosti sklepa (VII. točka izreka sodbe) in odločilo, da se zapuščinski postopek prekine za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bodo v tem roku vložene ustrezne tožbe (VIII. točka izreka sklepa).

2. Zoper odločitev sta se pritožili dedinja M. B. po svojih pooblaščencih, in upnica B.L.T. po svoji pooblaščenki.

3. Dedinja M. B. uveljavlja vse pritožbene razloge prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in III. točko izpodbijanega sklepa razveljavi, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izrek izpodbijanega sklepa je v nasprotju z dejstvi, ugotovljenimi v zapuščinskem postopku. Dedinji gre dedna pravica na podlagi oporoke, saj je oporoka zapustnika z dne 26. 9. 2011 veljavna, vse dokler ostali dediči ne dokažejo nasprotno. Obstoj oziroma neobstoj zunajzakonske skupnosti med oporočno dedinjo in zapustnikom na oporočno dedovanje ne vpliva. Šele pravnomočna sodba, s katero bi sodišče ugotovilo morebitno neveljavnost oponke, bi dedinji M. B. odvzela dedno pravico na podlagi oporoke. V tem primeru bi ji šla dedna pravica na podlagi zakona. V skladu z načelom ekonomičnosti postopka naj se najprej ugotovi zatrjevana neveljavnost oporoke, kajti šele takrat bo postalo vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti relevantno za uveljavljanje dedne pravice dedinje M. B.. Podredno pa meni, da je sodišče napačno ocenilo njeno pravico za manj verjetno, saj verjetnost obstoja zunajzakonske skupnosti izhaja iz same oporoke.

4. Dediči T. T., S. T. in I. T. so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

5. Upnica B. L. T. se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb zapuščinskega in nepravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v VI. in VII. točki spremeni samo tako, da na pot pravde glede tega vprašanja napoti M. B. v kolikor je ta okoliščina zanjo sporna. Ugotavlja, da so ji dediči T. T., S. T. in I. T. priznali izločitveni zahtevek na polovici stanovanja v Kranjski Gori iz naslova skupnega premoženja in ji ni znano, zakaj naj bi zoper njih vložila tožbo. Po pregledu dokumentacije je ugotovila, da tudi M .B. ni zanikala njene pravice in je zato sklep o napotitvi na pravdo brez pravne in dejanske osnove in nepotreben. Sicer pa naj, če sodišče šteje, da je do M. B. to vprašanje sporno, na pravdo napoti njo. Velja namreč zakonska domneva, da znaša delež na ustvarjenem skupnem premoženju za vsakega od zakoncev do ene polovice. Kdor trdi drugače, naj to izkaže. Z zapustnikom sta stanovanje v K. kupila leta 1985, zakonsko zvezo sta sklenila v letu 1968, razvezala pa sta se v letu 1990. 6. Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper III. točko izreka:

7. Sodišče prve stopnje je M. B. napotilo na pravdo na ugotovitev, da ji pripada dedna pravica po zapustniku na podlagi zakona, ker je med njo in zapustnikom obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost, ker je zavzelo stališče, da mora tisti, ki njen obstoj zatrjuje, to tudi dokazati.

8. Pritrditi je pritožnici M. B., da je glede na dejstvo, da je oporočna dedinja, odločitev vsaj preuranjena. Zapustnik je namreč z oporoko pred pričami 26. 9. 2011, zakonito razglašeno 13. 4. 2012, za oporočno dedinjo določil M. B.. Dediči T. T., S. T. in I. T. oporoke niso priznavali in jih je sodišče napotilo na pravdo, da vložijo tožbo na ugotovitev neveljavnosti te oporoke (II. točka izreka sklepa). Dokler ni ugotovljena morebitna neveljavnost te oporoke ni podlage za ugotavljanje morebitnega obstoja zunajzakonske skupnosti, ki bi dedinji podelila status zakonite dedinje. Povedano drugače, dokler velja oporoka, M. B. nima pravnega interesa za vložitev tožbe, na katero jo napotuje sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani III. točki razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Vprašanje pravilnosti odločitve, da se na pravdo napoti M. B. (pritožbeno sodišče sicer z njo soglaša), ni pomembno.

O pritožbi zoper VI. točko izreka sklepa:

10. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da v zapuščinskem postopku obstaja spor, ali sodi v zapuščino celotno stanovanje v K. ali njegova polovica, ker je zapustnikova nekdanja žena B. L. T. izločevala polovico predmetnega stanovanja iz naslova skupnega premoženja. B. L. T. je napotilo na pravdo, ker je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da je lastnik predmetnega stanovanja D., d.o.o., B. L. T. pa sicer ni predložila nobenih dokazil o lastništvu stanovanja. Kot dodaten razlog pa je še navajalo, da ima le ona pravni interes za vložitev take tožbe.

11. Iz podatkov zapisnika zapuščinske obravnave 13. 4. 2012 ni razvidno, da bi dediči priznavali B. L. T. izločitveno pravico na predmetnem stanovanju, kot trdi pritožnica (1). Še več, iz vloge za priglasitev k dedovanju M. B. z dne 21. 10. 2011 je razvidno, da kot pokojnikovo premoženje šteje tudi stanovanje v Kranjski Gori.

12. B. L. T. ni dedinja, je tretja, ki pa v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati, da neko premoženje ne spada v zapuščino. Napotitev na pravdo, ki ga ureja 212. člen ZD, pride v poštev le v primeru, kadar je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino ali ne. V predmetni zadevi ne gre za tak spor, saj je spor med dediči in tretjo osebo. Sklep o dedovanju (214. člen ZD) na položaj tretje osebe ne vpliva in je ne veže. Povedano drugače, če ima tretji zahtevek do zapustnika, ta z izdajo sklepa o dedovanju ne ugasne, lahko ga le naslovi na zapustnikove univerzalne naslednike.

13. Glede na povedano, sodišče prve stopnje za izdajo napotitvenega sklepa, ki je sicer tožnici v korist, ni imelo zakonske podlage in je zato pritožbeno sodišče pritožbi B. L. T. ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v VI. točki njenega izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V VII. točko ni posegalo, ker se nanaša tudi na neizpodbijane dele odločitve.

14. Vprašanje pravilnosti odločitve o napotitvi na pravdo B. L. T. je posledično nepomembno. Na pritožbeno razlogovanje o tem, da bi moralo zapuščinsko sodišče na pravdo napotiti kvečjemu M. B. in ne njo, pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker za odločitev ni več relevantno (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) V zapuščino sodi po zatrjevanju dedičev dvosobno stanovanje v 3, 1. etaži, št. 6, ..., ID znak: 000, pri čemer sodišče ugotavlja, da je v zemljiški knjigi vpisani lastnik predmetne nepremičnine D., d.o.o., dediči še niso predložili kupoprodajne pogodbe, ugotovi se, da, kot to navaja odvetnica v vlogi z dne 20. 1. 2012 T.L.B. zahteva izločitveno pravico na polovici tega stanovanja iz naslova skupnega ustvarjanja v času trajanja zakonske skupnosti.