Jedro

Odkritje prepovedane droge, ki je bila s strani obsojenega odvržena na odprt javni prostor in zavarovanje le-te pred izvedbo hišne preiskave, predstavlja policijsko opravilo, ki temelji na neposredni zaznavi policistov po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).

Obsojenec se je s tem, ko je skozi okno stanovanja na javni odprt prostor - parkirišče stanovanjskega bloka - odvrgel PVC vrečko s prepovedano drogo, na zunaj zaznaven način v zvezi s tem predmetom odrekel jamstvom, ki se izpeljujejo iz ustavnega koncepta upravičenega pričakovanja zasebnosti. Zaradi njegovega ravnanja, ki je policiji omogočilo pridobitev prepovedane droge v okviru policijskega opravila zgolj s površinsko zaznavo javnega prostora, je odpadla zahteva po sestavi zapisnika o zasegu, kot tudi po obveščanju preiskovalne sodnice o zaznani prepovedani drogi.

Izrek

I.Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II.Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Celju je z navedeno sodbo A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je kazen eno leto in pet mesecev zapora. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 mu je odvzelo 23,15 g heroina in 0,01 g kokaina, zaseženih dne 27. 11. 2018, po prvem odstavku 73. člena KZ-1 pa kot predmete, uporabljene pri izvršitvi kaznivega dejanja, tudi knjižico z imeni in zneski v modrem ovitku, dve narezani foliji ter dve rolici alu folije. Obsojenca je oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter odločilo o povračilu nagrade in potrebnih izdatkov odvetnikov Uroša Pavline in Petre Mavec. Višje sodišče v Celju je s sodbo II Kp 52951/2018 z dne 19. 8. 2025 pritožbi obsojenčevega zagovornika delno ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o krivdi spremenilo glede prepovedane droge kokain in odpravilo odločbo o odvzemu 0,01 g kokaina. Ker je bilo delno odločeno v obsojenčevo korist, sodišče druge stopnje sodne takse kot stroška kazenskega postopka s pritožbo ni odmerilo.

2.Zoper pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in drugih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Vrhovni državni tožilec mag. Harij Furlan je v odgovoru na zahtevo predlagal njeno zavrnitev. Glede zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker naj bi bilo v sodbi o odločilnih dejstvih (obvestila preiskovalne sodnice o ogledu) precejšnje nasprotje med samimi listinami oziroma zapisniki, ocenjuje, da je sodišče v dokaznem postopku natančno razjasnilo vse relevantne okoliščine najdbe in zasega PVC vrečke z vsebnostjo 23,15 g prepovedane droge heroin. Soglaša z zaključki in obrazložitvijo sodišča druge stopnje o tem, zakaj je bil postopek zoper obsojenca kot celota pošten in v njem spoštovana tudi pravica do obrambe, zatrjevanje vložnika o tem, da policist pred začetkom ogleda ni obvestil preiskovalnega sodnika, kot mu to nalaga 164. člen ZKP, pa ocenjuje za protispisno, saj to izhaja tako iz zapisnika, kot tudi iz izpovedbe policista.

4.Z odgovorom vrhovnega državnega tožilca je bil seznanjen obsojenec in njegov zagovornik, vendar se o njem ni izjavil.

B.

5.Vložnik z utemeljitvijo, da se sodbi sodišč opirata na dokaze, pridobljene s kršitvijo ZKP, 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave) in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), vsebinsko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Navaja, da zaradi kumulativnega učinka kršitev določb kazenskega postopka, ki jih predstavljajo naslednji procesni dogodki: (i) obsojencu ni bila dana možnost, da je navzoč pri ogledu; (ii) preiskovalna sodnica ni bila pravočasno obveščena o možnosti udeležbe pri ogledu; (iii) zapisnik o zasegu predmetov ni bil sestavljen; (iv) zapisnik o ogledu je bil iz časovnega vidika sestavljen neustrezno ter (v) zapisnik o opravljeni hišni preiskavi ne odraža dejanskega stanja, obsojencu niso bila zagotovljena ustrezna procesna jamstva.

Za presojo zatrjevanih kršitev so odločilna naslednja pravnorelevantna dejstva:

-na podlagi odredbe I Kpd 529151/2018 z dne 14. 11. 2018 je bila dne 27. 11. 2018 v stanovanju na ... v Velenju, ki ga je uporabljal obsojenec, izvedena hišna preiskava, kjer je bilo med drugim najdeno: PVC posoda z zelenim pokrovom z delci bele snovi (kasnejša preiskava je pokazala, da gre za kokain), knjižica z imeni in zneski v modrem ovitku ter dve narezani foliji in dve rolici alu folije;

-iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 27. 11. 2018 (list. št. 36) izhaja, da je obsojenec ob pristopu k hišni preiskavi skozi okno sobe na dvorišče - parkirišče stanovanjskega bloka ... odvrgel PVC vrečko z vsebino štirih v kroglico zavitih zavitkov z vsebino rjave snovi, za katero je obstajal sum, da gre za prepovedano drogo heroin, odvržen predmet je neposredno zaznala policistka B. B., ki se je v tem času nahajala prav na omenjenem parkirišču;

-iz zapisnika o ogledu kraja dejanja z dne 27. 11. 2018 (list. št. 32) izhaja, da se je ogled opravil na podlagi lastne zaznave odvrženja snovi ob pristopu k hišni preiskavi, pri čemer je navedeno, da je policist C. C. iz stanovanja št. ... odšel na parkirišče pred stanovanjski blok ..., kjer je ob boku parkiranega tovornega vozila na tleh opazil PVC vrečko, v kateri so štiri kroglice rjave snovi;

-iz zapisnika o hišni preiskavi pod zap. št. 1 izhaja, da so policisti zasegli PVC vrečko s štirimi v kroglico zavitimi bunkicami z rjavo grudastvo snovjo, za katero je kasnejša forenzična preiskava pokazala, da gre za 23,15 g heroina, pri čemer je kot kraj najdbe PVC vrečke s heroinom navedeno, da jo je pred prihodom policistom obsojenec odvrgel skozi okno in je bila "zasežena z ogledom";

-iz priloženega fotoalbuma (list. št. 33 - 35) izhaja, da je bil naveden predmet zavarovan, fotografiran in zasežen.

Glede na zgoraj povzeta procesno relevantna dejstva, Vrhovno sodišče ocenjuje, da opisana situacija - odkritje prepovedane droge, ki je bila s strani obsojenega odvržena na odprt javni prostor in zavarovanje le-te pred izvedbo hišne preiskave, predstavlja policijsko opravilo, ki temelji na neposredni zaznavi policistov po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Takšno ukrepanje je v pristojnosti policije in ga opravlja samostojno, saj je dolžna odkriti in zavarovati predmete, ki utegnejo biti dokaz, ne da bi pri tem obveščala preiskovalnega sodnika, državnega tožilca, obdolženca ali zagovornika.

Obravnavano opravilo tako ne predstavlja ogleda kot posebnega preiskovalnega dejanja v smislu 245. člena ZKP in drugega odstavka 164. člena ZKP, ki bi terjalo zakonsko predpisano postopanje organov po navedenih členih ZKP, ki urejajo ogled, temveč zadošča, kot to policiji nalaga drugi odstavek 148. člena ZKP, sestavo zapisnika ali uradnega zaznamka, katerega je (uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 27. 11. 2018 na l. št. 36) policist C. C. tudi sestavil. Že na podlagi definicije ogleda iz 245. člena ZKP je razvidno, da se ta opravi, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje ali zaznavanje. Pri ogledu ne gre zgolj za golo opazovanje, temveč tudi za dejavno miselno delo.

V obravnavanem primeru pa za ugotovitev pomembnih dejstev ni bilo potrebnega dodatnega, aktivnega opazovanja in mišljenja, pri čemer je relevantno zlasti dejstvo, da se je obsojenec s tem, ko je skozi okno stanovanja na javni odprt prostor - parkirišče stanovanjskega bloka - odvrgel PVC vrečko s prepovedano drogo, na zunaj zaznaven način v zvezi s tem predmetom odrekel jamstvom, ki se izpeljujejo iz ustavnega koncepta upravičenega pričakovanja zasebnosti. Kljub temu, da je bilo sicer zoper obsojenca, tedaj osumljenca, preiskovanje že osredotočeno (in to najmanj na ravni utemeljenih razlogov za sum, saj je bila takrat hišna preiskava že odrejena), pa njegovo pričakovanje zasebnosti na odvrženem predmetu, ni bilo več objektivno upravičeno. Posledično obsojenec, tedaj osumljenec, ni bil upravičen do predhodnega obveščanja. Zaradi njegovega ravnanja, ki je policiji omogočilo pridobitev prepovedane droge v okviru policijskega opravila zgolj s površinsko zaznavo javnega prostora, je odpadla zahteva po sestavi zapisnika o zasegu, kot tudi po obveščanju preiskovalne sodnice o zaznani prepovedani drogi.

Vložnikovi uvodoma povzeti očitki glede nemožnosti obsojenca, da bi bil navzoč ob "ogledu" ter glede pomanjkanja zapisnika o zasegu predmetov in neobstoječega oziroma prepoznega obveščanja preiskovalne sodnice, so na podlagi navedenega neutemeljeni, zato po vsebini zatrjevana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

Navedbe o tem, da so razlogi drugostopenjske sodbe v odločilnih dejstvih (ali ter kdaj je bila preiskovalna sodnica o ogledu obveščena) v precejšnjem nasprotju z vsebino izvedenih dokazov, s čimer smiselno uveljavlja kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP, se zato izkažejo za irelevantne.

V končnem delu zahteve vložnik izpodbija tudi vsebino zapisnika o opravljeni hišni preiskavi, pri čemer zgolj nekonkretizirano navaja, da slednji ne odraža dejanskega stanja. Vložnikove navedbe so v tem delu nerazumljive, zato jih Vrhovno sodišče ni moglo preizkusiti.

C.

11.Po obrazloženem je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 425. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

12.Izrek o stroških temelji na 98.a členu ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP in 11. členu Zakona o sodnih taksah, ob upoštevanju podatkov o obsojenčevem premoženju, kot so razvidni iz sodbe sodišča prve stopnje.

13.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

1Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 447/2006 z dne 7. 9. 2007.

2Več: D. Maver, Kriminalistika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1997, str. 137.