Jedro

Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ni navedel okoliščin, iz katerih izhaja, da je predlog vložil v zakonskem roku, niti ni tega storil kasneje v pripravljalni vlogi, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen. Sodišču ni treba ugotavljati pravočasnosti predloga oziroma razpisovati naroka, če predlagatelj ne navede okoliščin, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonskem roku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka z dne 11. 11. 2005, ker tožnik v predlogu ni navedel, kdaj je izvedel za nova dejstva oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze (določba drugega odstavka 397. člena ZPP).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri je uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče druge stopnje pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, ne da bi samo ugotavljalo okoliščine pravočasnosti predloga za obnovo postopka. Zakon strankam ne nalaga dolžnosti podrobnega opredeljevanja okoliščin o pravočasnosti, v dvomu pa bi sploh moralo samo z izvedbo dokazov zadevo razčistiti. Zato je predlagal, da sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za obnovo postopka.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločitvam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

7. Revizijsko sodišče pri reševanju revizije ni smelo upoštevati pritožbenih razlogov, kljub temu, da jih je revident opredelil kot revizijske. Razloge, ki jih je želel uveljavljati v reviziji bi moral v njej navesti, če bi želel njihovo obravnavo.

8. V drugem odstavku 397. člena ZPP je izrecno zahtevano, da je treba v predlogu za obnovo postopka navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonskem roku in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. V 398. členu pa je določeno, da se nepopoln predlog za obnovo postopka, ki ne vsebuje zahtev iz drugega odstavka 397. člena ZPP, zavrže (s sklepom predsednika senata) brez naroka.

9. Ker je nižje sodišče ugotovilo, da tožnik v predlogu za obnovo postopka ni navedel okoliščin, iz katerih izhaja, da je predlog za obnovo postopka vložen v zakonskem roku, niti ni tega storil kasneje v pripravljalni vlogi, je bil njegov predlog za obnovo postopka zavržen v skladu z zakonsko določbo. Sodišču ni treba ugotavljati pravočasnosti oziroma razpisovati naroka, če sam predlagatelj ne navede okoliščin, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonskem roku. Glede na povedano sta odločitvi obeh nižjih sodišč v skladu z določbami ZPP. Ni korektno, da revident svoj neuspeh (...“očitno gre za nadaljevanje dosedanje prakse“...) pripisuje sodišču, ki je predlog za obnovo postopka zavrglo v skladu z zakonom zato, ker je bil nepopoln.

10. Ker revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bili podani razlogi, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev, kot je bila sprejeta s strani nižjih sodišč, je revizijo ob upoštevanju določb 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.