Jedro

Kljub temu, da sodišče ni sprejelo posebnega sklepa o dopolnitvi mnenja izvedenca, to ni vplivalo na pravilnost ali zakonitost izvedenega dokaza z izvedencem, saj zoper takšen sklep v skladu z 225. členom ZPP ni pritožbe in toženi stranki tako ni bila odvzeta nobena procesna pravica.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je od tožene stranke zahteval vrnitev posojenega denarnega zneska. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo in toženo stranko zavezalo, da tožniku plača 8.812.371,90 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2001 do plačila in ji povrne pravdne stroške. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ker se izpodbijane sodbe zaradi umanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ne da preizkusiti, revident zaključuje, da sodišče pritožbe sploh ni obravnavalo in je tako podana kršitev iz 14. točke prvega (pravilno drugega) odstavka 339. člena ZPP. Zaključki in razlogi v izpodbijani sodbi so tudi protispisni, saj pravdni stranki pisne posojilne pogodbe nista sklenili, temeljna listina tožeče stranke tako ne vsebuje bistvenih elementov pogodbe in lahko predstavlja le dokaz o ustni posojilni pogodbi. Ker omenjena listina sama po sebi ne predstavlja zaveze tožene stranke do tožnika, tožbeni zahtevek ni utemeljen. Revident opozarja, da je bila tožba vložena zoper neobstoječo osebo, saj na naslovu tožene stranke prebiva St. in ne S. B.. Revident zanika izposojo denarnega zneska od tožnika in navaja, da potrdilo ne vsebuje prave pogodbene volje strank ter da ga on ni nikoli podpisal. Listina je nejasna, ni datirana in je zato neveljavna in neupoštevna. Revident opozarja na kontradiktorne zaključke izvedenca grafološke stroke ter navaja, da izvedenec ni upošteval, da je bilo potrdilo napisano v avtomobilu, da izvedenec sploh ni podal mnenja iz katerih črk sta sestavljena podpisa, ki sta nečitljiva in nerazumljiva in bi sodišče moralo šteti, da v konkretnem primeru sploh ne gre za podpisa. Revident obširneje izpodbija metodologijo izvedenca in ponavlja očitke v zvezi s podpisi revidenta, ki jih je izvedenec upošteval pri svojem delu ter opozarja, da stranki nista predlagali dopolnitve izvedenskega mnenja, katerega sodišče ne bi smelo upoštevati. Izvedenec naj bi si tudi sam priskrbel listine za izdelavo svojega mnenja, dopolnitvi mnenja pa ni predložil listin, iz katerih bi bili razvidni uporabljeni primerjalni podpisi. Revident se tudi ne strinja z mnenjem izvedenca, da je zavestno spremenil svoj podpis, o čemer z revidentom sploh ni opravil razgovora, niti ni vpogledal v zadevni pravdni spis. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da si je toženec v mesecu oktobru 2000 od tožnika izposodil 81.489,34 DEM v gotovini (8.812.371,90 SIT) in se zavezal denar vrniti do konca leta 2000. Takšne ugotovitve so prestale pritožbeni preizkus in je nanje Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano. Nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja pomenijo tako revizijske trditve, ki tem ugotovitvam nasprotujejo (da si revident takšnega zneska denarja od tožnika ni izposodil). Sodišče je v dokaznem postopku poleg potrdila upoštevalo še izpovedbi pravdnih strank in prič, ter v povezavi z ostalimi listinami napravilo dokazno oceno.

7. Neutemeljen je revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava. Kot je toženi stranki pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, se za veljavno sklenitev posojilne pogodbe ne zahteva nobena predpisana oblika in jo lahko stranki skleneta tudi ustno (557. člen ZOR). Sporna listina (A6) tako predstavlja le potrdilo, iz katerega izhaja, da je toženec s podpisom potrdil, da si je od tožnika sposodil navedeni denarni znesek in se zavezal, da ga bo vrnil do 31. 12. 2000. Vprašanje čitljivosti in avtentičnosti podpisov je bilo predmet dokazovanja z izvedencem grafološke stroke, nedatiranost listine pa tej veljavnosti ne odvzema. Vprašanje prave pogodbene volje je lahko predmet izpodbijanja v skladu z 117. členom ZOR, pri čemer je absolutni materialni prekluzivni rok za takšno dejanje že potekel. 8. Revizija je v pretežnem delu ponovitev pritožbenih očitkov, na katere je pritožbeno sodišče toženi stranki že v celoti odgovorilo. Standard obrazloženosti pritožbene sodbe (očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) je po oceni revizijskega sodišča spoštovan. Pritožbeno sodišče pritožbenih navedb ni prezrlo in se je z njimi seznanilo (pritožbo je povzelo) in se o pravno relevantnih pritožbenih navedbah izreklo (npr. o izvedbi dokaza z izvedencem, o pravilni uporabi materialnega prava ter o napačni navedbi tožene stranke v tožbi).

9. Kot je toženi stranki pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, v obravnavani zadevi sama identiteta stranke, na katero se sodna odločba nanaša, ni bila sporna in gre pri zapisu imena toženca za napako, ki jo je vedno mogoče popraviti. Stranki postopka morata biti sicer že v tožbi (in nato ves čas postopka) določno in individualno opredeljeni. Vendar sam zapis v uvodu tožbe in nato sodbe ni nujno odločilen. Pomembno je predvsem, kako sta opredelitev stranke razumela sodišče in tožena stranka, pri čemer je treba upoštevati tudi celotno vsebino tožbe. Zato napaka pri zapisu imena tožene stranke ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev postopka. Kadar niti za sodišče niti za stranke ni sporno, kdo je tožeča in kdo tožena stranka, potem napačna označba katere od strank ne more imeti usodnih procesnih posledic. Odpraviti jo je mogoče s pravilno označbo stranke - s pravilno navedbo imena stranke. Bistveno je, da ne gre za spremembo osebe stranke, ampak le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka, ki je to vseskozi vedela, v skladu s to vlogo tudi ravnala, ter se udeleževala postopka. Tako je bilo tudi v tem primeru. Toženka je ves čas sodelovala v postopku in v njem nastopala kot stranka. Njena identiteta nikoli ni bila sporna(1).

10. Dokaz z izvedencem grafološke stroke je bil opravljen korektno in v skladu z določbami ZPP. Po prejemu tožnikovih pripomb na izdelano izvedensko mnenje je prvostopenjsko sodišče pravilno izvedencu odredilo izdelavo dopolnilnega mnenja in ga zaslišalo na naroku za glavno obravnavo. Kljub temu, da sodišče ni sprejelo posebnega sklepa o dopolnitvi mnenja izvedenca, to ni vplivalo na pravilnost ali zakonitost izvedenega dokaza z izvedencem, saj zoper takšen sklep v skladu z 255. členom ZPP ni pritožbe in toženi stranki tako ni bila odvzeta nobena procesna pravica. Neutemeljen je tudi očitek o napačni metodologiji izvedenca, saj je dopolnitev mnenja temeljila na pridobitvi in primerjavi nevplivnih podpisov tožene stranke, katere je izvedenec po odredbi sodišča pridobil na UE ... in jih predložil spisu (priloge pod C), v nadaljevanju pa je obravnaval tudi nevplivni podpis, ki ga je predložila tožena stranka sama (C6). Izvedenec je v dopolnitvi izvedenskega mnenja (C4) pojasnil razloge za spremembo svojega mnenja, tožena stranka pa na glavni obravnavi 22. 9. 2006 za izvedenca ni imela dodatnih vprašanj ali pripomb.

11. Z revizijskimi navedbami, s katerimi revident povzema in ocenjuje mnenje izvedenca grafološke stroke o tem, ali sta podpisa na potrdilu podpisa pravdnih strank, ni mogoče utemeljiti kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je (med drugim) podana v primeru, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o zapisnikih o izpovedbah v postopku, in med samimi temi zapisniki. Takega nasprotja pa toženec niti ne zatrjuje. Vsebinsko te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč. Na podlagi takih navedb pa toženec z revizijo ne more uspeti, ker po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja pa predstavlja tudi revidentovo navajanje, da se na upravni enoti ... njegovi podpisi ne nahajajo.

12. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba toženčevo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Op. št. (1): Tako tudi sodba VS II Ips 701/2004 z dne 14.9.2006.