Izvajanje video in avdio nadzora v frizersko kozmetičnem salonu

Datum

24.02.2023

Številka

07121-1/2023/263

Kategorije

Video in avdio nadzor, Delovna razmerja

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 10. 2. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja video in avdio snemanja v frizersko kozmetičnem salonu. Navajate, da je vaš nadrejeni v delovnih prostorih in garderobi z namenom varovanja premoženja namestil kamere, ki ne zajemajo le slike, temveč tudi zvok v obeh prostorih. O video in avdio nadzoru niste bili obveščeni. Zanima vas, ali je tovrstno snemanje dopustno.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Tako video kot avdio nadzor lahko predstavljata obliko obdelave osebnih podatkov, ki je dopustna samo v primeru, če zanjo obstaja zakonita pravna podlaga.

2. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov mora biti omejeno na tiste dele delovnih prostorov in na obseg, ki je nujno potreben za varovanje zgoraj opisanih interesov (na primer premoženja), popolnoma pa je prepovedano snemanje v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

3. Pravno podlago za zvočno snemanje v poslovnem prostoru bi lahko predstavljal zakoniti interes. Vendar pa mora upravljavec na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov oceniti, ali je izpolnjen dodatni pogoj za uporabo zakonitega interesa kot ustrezne pravne podlage z izvedbo predhodnega testa tehtanja.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Tako video kot avdio nadzor lahko predstavljata obliko obdelave osebnih podatkov, ki je dopustna samo v primeru, če zanjo obstaja zakonita pravna podlaga. Obdelava je v skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe zakonita, če je dana privolitev posameznika, če je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, za izpolnitev zakonske obveznosti upravljavca, za zaščito življenjskih interesov posameznika, zaradi javnega interesa/izvajanja javne oblasti ali zakonitih interesov upravljavca.

ZVOP-2 podrobneje opredeljuje nekatera vprašanja glede videonadzora, ki pa se ne uporabljajo za zvočno snemanje, zato vprašanji v nadaljevanju obravnavamo ločeno.

a. Glede video nadzora

IP najprej pojasnjuje, da je v skladu z definicijo pojma osebnega podatka iz 1. točke 4. člena Splošne uredbe osebni podatek vsaka informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Zato ni nujno, da vsak videoposnetek nadzorne kamere predstavlja obdelavo osebnih podatkov, temveč gre za obdelavo osebnih podatkov le takrat, kadar so posamezniki, ki jih je nadzorna kamera posnela, določeni ali vsaj določljivi. V primeru, da se posameznikov, ki jih prikazujejo posnetki, zaradi slabe resolucije videoposnetka, postavitve nadzorne kamere ali kakršnegakoli drugega razloga ne da določiti, ne gre za obdelavo osebnih podatkov, s tem pa je izključena pristojnost IP.

Odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora nosi upravljavec osebnih podatkov, v vašem primeru je to frizersko kozmetični salon, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. Obveznosti upravljavca pri vzpostavitvi videonadzora IP obsežno pojasnjuje na svoji spletni strani (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora), zato so v nadaljevanju obravnavana le nekatera vprašanja glede uvedbe videonadzora, ki jih posebej omenjate v zaprosilu za mnenje.

V primeru snemanja v frizersko kozmetičnem salonu gre za videonadzor znotraj delovnih prostorov, ki ga ureja 78. člen ZVOP-2. Videonadzor mora biti v skladu z načelom omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov omejen tako glede namenov, ki ga zasleduje, kot tudi glede obsega snemanja. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Zagotavljanje varnosti premoženja (na primer lastnine zaposlenih) je zato lahko razlog za uvedbo videonadzora, vendar mora upravljavec dokazati, da tega cilja ne more doseči z milejšimi posegi v vašo zasebnost (na primer z zaklepanjem osebne lastnine delavk v za to predvidene prostore ali omare).

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov mora biti omejeno na tiste dele delovnih prostorov in na obseg, ki je nujno potreben za varovanje zgoraj opisanih interesov (na primer premoženja), popolnoma pa je prepovedano snemanje v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Prav tako je, razen v posebej utemeljenih primerih, prepovedno snemanje prostorov, kjer delavec običajno dela. Praviloma zato ni dopustno izvajanje videonadzora v tistih delih frizersko kozmetičnega salona, kjer običajno opravljate delo, razen če bi imel delodajalec za to posebej utemeljene razloge. Izvajanje videonadzora v garderobah pa je po drugi strani vedno prepovedano in ne sme biti uvedeno niti v primeru, če bi delodajalec za njegovo uvedbo navajal posebne razloge.

Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora o tem pisno obveščeni, delodajalec pa se mora predhodno posvetovati tudi z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom.

b. Glede avdio nadzora

ZVOP-2 glede snemanja zvoka v povezavi z videonadzorom določa le, da zbirka posnetkov video nadzornega sistema lahko vsebuje tudi zvok, če je to posebej nujno potrebno, drugih določb, ki bi po vzoru ureditve za videonadzor podrobneje določale pravila obdelave zvočnih posnetkov, pa ne vsebuje.

Vendar to ne pomeni, da to področje ni regulirano. Posameznikov glas je osebni podatek, zato se zanj uporabljajo vse relevantne določbe Splošne uredbe in ZVOP-2. V prvi vrsti to pomeni, da mora za izvajanje zvočnega snemanja obstajati ustrezna pravna podlaga, posameznikom, ki so mu podvrženi, morajo biti pojasnjene okoliščine obdelave njihovih osebnih podatkov (na primer kdo jih zbira, s kakšnim namenom in koliko časa bodo shranjeni), upravljavec pa mora zagotavljati tudi varnost zbranih podatkov.

Pravno podlago za zvočno snemanje v poslovnem prostoru bi lahko predstavljal zakoniti interes (zagotavljanje varnosti premoženja). Vendar pa mora upravljavec na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov oceniti, ali je izpolnjen dodatni pogoj za uporabo zakonitega interesa kot ustrezne pravne podlage z izvedbo predhodnega testa tehtanja. Z njim presoja, ali so nameni, za katere si prizadeva upravljavec, zakoniti, ali je obdelava podatkov primerna in nujna za doseganje teh namenov ter ali obstaja ravnovesje med zasledovanim ciljem na eni strani in posegom v pravice in svoboščine posameznikov na drugi. Ob tem IP poudarja, da odgovornost za izbiro ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov leži na upravljavcu, ki jo mora biti sposoben tudi dokazati. IP izven postopkov inšpekcijskega nadzora in drugih upravnih postopkov iz svoje pristojnosti ne more presojati ustreznosti pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov.

Tudi če obstaja pravna podlaga za izvajanje zvočnega snemanja v delovnih prostorih, bi vas moral delodajalec o tem obvestiti in vam zagotoviti vse informacije iz 13. člena Splošne uredbe.

Če menite, da vaš delodajalec izvaja videonadzor v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami Splošne uredbe in ZVOP-2, lahko na IP vložite prijavo (pritožbo), s katero zahtevate nadzor nad zakonitostjo obdelave svojih osebnih podatkov. Pri vložitvi prijave si lahko pomagate z obrazcem, ki ga je v z namenom lažje prijave kršitev s področja varstva in varnosti osebnih podatkov pripravil IP (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Pritozba.docx).

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila:

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka