Jedro

Potnik sicer sme v vsakem trenutku odstopiti od pogodbe o organiziranju potovanja, vendar mora v primeru, da odstopi od pogodbe potem, ko se je potovanje že začelo organizatorju plačati stroške naročenega, a neodpovedanega potovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. X Ig 1117/95 z dne 21.11.1995 vzdržalo v veljavi v 1. tč. izreka za glavnico v višini 91.441,83 SIT s zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.11.1995 dalje do plačila in v 3. tč. izreka za znesek 13.015,00 SIT, poleg tega pa je naložilo toženi stranki da povrne tožeči stranki pravdne stroške v višini 60.629,00 SIT.

Zoper navedeno odločitev prvostopne sodbe se pritožuje tožena stranka. Priznava, da je izdala naročilnico za strokovno potovanje, vztraja pa, da je bilo to naročilo telefonično preklicano. Poslovno razmerje tako ni bilo realizirano.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopna sodba pravilno ugotavlja, da predložena naročilnica tožene stranke tožeči stranki izkazuje njuno poslovno razmerje. Pravilna je tudi nadaljna ugotovitev prvostopne sodbe, da tožena stranka za svojo navedbo, da je naročeno potovanje pravočasno telefonično preklicala ni ponudila nobenega dokaza. Tega ne navaja niti v pritožbi. Vsaka stranka mora poleg navedbe odločilnih dejstev, ponuditi tudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb (glej 219. čl. ZPP in 1. odst. 299. čl. ZPP/77). Tožena stranka pa svojih navedb, ki jih je zatrjevala, ni dokazala. Tožena stranka je sicer od svojega naročila lahko odstopila, vendar pa je dolžna organizatorju potovanja plačati vse stroške, ki so mu v zvezi s tem nastali (glej še 3, 4 in 5. odst. 877. čl. ZOR). Kot je bilo že povedano, tožena stranka namreč ni izkazala, da je svoje naročilo pri tožeči stranki pravočasno preklicala. Pri tem tudi ni bistveno na kar se sklicuje v pritožbi, da je prejela račun tožeče stranke šele ob vložitvi tožbe, ne pa že preje.

Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti.

Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem delu potrditi v skladu s 368. čl. ZPP/77. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka ni posebej uveljavljala.