Jedro

O isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka, zato mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom, bodisi pred sodiščem. Že začet sodni postopek po 3. točki tretjega odstavka 84. člena ZEN tako predstavlja oviro za vsebinsko odločanje upravnega organa.

Če se tudi v sodnem postopku v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine izposluje vpis v kataster stavb, gre za postopka o isti stvari. Postopek po ZVEtL, ki je pred sodiščem že v teku, je zato ovira za izvedbo upravnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02132-00062/2008-2 z dne 4. 5. 2010 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka stranke z interesom A.A. se zavrne.

Obrazložitev

Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se stavba s številko 608 z naslovom ..., ki je povezana s parcelo 1446/1 v katastrski občini ..., vpiše v kataster stavb (1. točka izreka); da se stavbi in delom stavbe določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz tabele v izreku (2. točka izreka) ter ugotovila, da stroškov postopka ni bilo. V obrazložitvi navaja, da je A., po pooblaščencu dne 25. 11. 2008 vložil zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, ki ji je priložil elaborat, katerega je izdelalo geodetsko podjetje Geodetski biro B., d.o.o., ter potrdil odgovorni geodet. Upravni organ je ugotovil, da je zahtevo podal lastnik parcele, da zahtevi priložen elaborat vsebuje vse sestavine, ki jih določa Pravilnik o vpisih v kataster stavb (v nadaljevanju Pravilnik) v 20. členu, da podatki o stavbi in delih stavbe omogočajo vpis stavbe v kataster stavb ter da elaborat vsebuje izjavo geodetskega podjetja o seznanitvi strank z vsebino elaborata, kot to zahteva drugi in tretji odstavek 146. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Upravni organ je stavbi, ki je povezana s parcelo 1446/1 v katastrski občini ... in ima naslov ..., določil številko ... v katastrski občini ... Iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb pa so bile prevzete številke, površine in dejanska raba delov stavb, številke stanovanj ali poslovnih prostorov ter številka in dejanska raba stavbe. Upravni organ navaja, da je lahko na podlagi elaborata v celoti ugotovil dejansko stanje in je zato odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika zoper prvostopenjski sklep. Uvodoma navaja, da gre za vpis stavbe, ki je bila zgrajena še pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov in da gre za upravni postopek, ki se konča z ugotovitveno odločbo o tehničnih značilnostih stavbe, ki se vpisuje v kataster stavb. Ugotavlja, da je glede delov stavbe pred Okrajnim sodiščem v Kamniku v teku postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine ter določitve pripadajočega zemljišča. Po določbi 3. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) izhaja, da sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu po uradni dolžnosti pri pristojnem organu zahteva izvedbo postopka za vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb, če stavba in njeni posamezni deli v katastru še niso vpisani. Zaključek upravnega postopka je torej pogoj za izvedbo sodnega postopka. Zato je zavrnil pritožbeni ugovor, da bi organ na podlagi 3. točke 84. člena ZEN moral zahtevo za vpis stavbe zavreči, saj ne gre za spor glede vpisa stavbe v kataster stavb. Zavrnil je tudi pritožbeni ugovor pritožnika, da mu geodetsko podjetje ni pokazalo poteka razdelitve delov stavbe s primerjavo poteka v elaboratu in poteka v naravi. Ker je bil sklep izdan na podlagi 146. člena ZEN, po katerem se izvede hiter postopek vpisa, se ne predvideva obveznost strankam kazati poteka razdelitve stavb tudi v naravi na ustni obravnavi, pač pa zgolj seznaniti lastnika zemljišča in lastnike delov stavb z izdelanim elaboratom. To pa je v obravnavanem primeru geodetsko podjetje storilo in je bila s tem pritožniku dana možnost seznaniti se z elaboratom. Iz spisa je razvidno, da je bil elaborat, ker stavba nima upravnika, 2. 10. 2009 v fotokopirani obliki izobešen v poslovni stavbi na naslovu ..., ki stoji na parceli 1446/1 k.o. ..., hkrati z obvestilom, da se vlagatelj zahteve, lastnik zemljišča na katerem stoji stavba, lastniki stavbe oz. posameznih delov stavbe ali imetniki stavbne pravice z izvirnikom elaborata lahko seznanijo na sedežu podjetja najkasneje do 19. 10. 2009. Drugostopenjski organ še ugotavlja, da če po vpisu stavbe v kataster stavb pride do sprememb podatkov, ki se nanašajo na določbe 86. člena ZEN, se te spremembe izvedejo po postopku po določbah od 85. do 95. člena ZEN.

Tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je že v upravnem postopku poudaril, da je na predlog solastnikov nepremičnine s parc. št. 1446/1 v teku sodni postopek za vzpostavitev etažne lastnine po določilih ZVEtL, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kamniku pod opr. št. N 9/2009. Prepričan je, da ta postopek predstavlja oviro za izdajo izpodbijane odločbe v smislu 3. točke 84. člena ZEN. Navedena določba sicer govori o sodnem sporu, postopek po ZVEtL pa se vodi po pravilnih nepravdnega postopka, vendar je to terminološko neskladje nastalo zato, ker je bil ZVEt uveljavljen kasneje kot ZEN in ker je bila za spore o vpisih stavbe v kataster stavb in o njenih bistvenih lastnostih kasneje z ZVEtL določena uporaba pravil nepravdnega postopka. V sodnem postopku po ZVEtL se namreč po vsebini odloča prav o (spornih) vprašanjih, ki jih tožnik v obravnavani zadevi zaradi narave postopka ni mogel uspešno uveljavljati oziroma zaščiti svojih koristi; tako je bilo (vsaj na videz) odločeno, da ne obstaja posamezen del stavbe, ki bi mu pripadal, čeprav je solastnik nepremičnine s parc. št. 1446/1 do 877/10000. Na vseh posameznih delih, ki izhajajo iz odločbe, si namreč lastninsko pravico lastijo preostali solastniki. Tožnik v postopku po ZEN ni mogel uveljavljati pravic, ki bi jih lahko uveljavil v sodnem postopku, to je, da se ugotovi obstoj dodatnega posameznega dela stavbe, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu na nepremičnini. Gre za poseg v njegovo lastninsko pravico oziroma vsaj za prejudiciranje posameznih odločitev v postopku po ZVEtL. Ne držijo navedbe drugostopenjskega organa, da gre pri izpodbijani odločbi le za nujen predpogoj za izvedbo postopka po ZVEtL, saj v postopku po ZVEtL sodišče uradoma in s svojimi navodili izvedencem, geodetom ščiti pravice vseh udeležencev v postopku. V takšnem postopku bi torej tožnik lahko dosegel izdelavo takšnega elaborata, v katerem bi bil prikazan posamezen del stavbe, ki ustreza velikosti njegovega solastniškega deleža. V obravnavanem postopku pa je bil obravnavan kot povsem nepomemben postranski subjekt, čeprav gre po določilih ZVEtL za nujnega sospornika, brez katerega postopka ni mogoče voditi. Vztraja, da bi prvostopenjski organ moral predlog predlagatelja po 3. točki 84. člena ZEN zavreči. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo (točno sklep) odpravi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlagala zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo oporekala stališču tožnika, da bi moral upravni organ po 3. točki tretjega odstavka 84. člena ZEN zahtevo za vpis v kataster stavb zavreči, saj to določilo jasno govori o sodnem sporu glede vpisa v kataster stavb. Postopek po ZVEtL pa ne more predstavljati sodnega spora glede vpisa v kataster stavb. Iz ZVEtL izhaja, da je vpis stavbe v kataster stavb pogoj za izvedbo postopka vzpostavitve etažne lastnine in ne ovira zanjo. Sklicuje se na 9., 20. in 23. člen ZVEtL ter na 146. člen ZEN. Meni, da je bil postopek za vpis stavbe v kataster stavb izveden zakonito, tožnik pa bo moral nepravilnosti, ki jih zatrjuje v predmetnem postopku, uveljavljati v drugih postopkih, to je postopkih, ki jih predvideva ZVEtL. Predlaga zavrnitev tožbe in zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je upravni organ pravilno uporabil določbo 3. točke tretjega odstavka 84. člena ZEN. Sodišče meni, da navedene določbe (za v tem sporu relevantnem delu), po kateri geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb tudi, če je „v teku sodni spor glede vpisa stavbe v kataster stavb“, ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, in naj bi zato upravni organ moral upoštevati le tiste sodne postopke, ki se rešujejo kot spori. Iz celotnega besedila 3. točke (geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb tudi, če je v teku upravni postopek vpisa stavbe v kataster stavb ali sodni spor glede vpisa stavbe v kataster stavb) namreč izhaja, da je zakonodajalec s to določbo želel preprečiti dvakratno odločanje o isti zadevi (ne bis in idem). Razlagalni argument namena določbe – o isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka – pove, da mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom, bodisi pred sodiščem.

Nadalje je pomembno, ali postopek vzpostavitve etažne lastnine s sodno odločbo po ZVEtL, za katerega se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek (13. člen ZVEtL), pomeni odločanje o isti stvari. Sodišče ugotavlja, da v postopku po ZVEtL (ta postopek se zaznamuje v zemljiški knjigi, za zaznambo postopka pa se uporabljajo pravila o zaznambi spora, 15. člen ZVEtL) mora sodišče, če stavba še ni vpisana v kataster stavb, zagotoviti tak vpis (23. člen ZVEtL). Če pa se tudi v sodnem postopku v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine izposluje vpis v kataster stavb, po mnenju sodišča gre za postopka o isti stvari. Postopek po ZVEtL, ki je pred sodiščem že v teku, je zato ovira za izvedbo upravnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb. Za odločitev v obravnavani zadevi je torej pomembno, ali je bil ob uvedbi upravnega postopka za vpis stavbe na naslovu ..., na parc. št. 1446/1 k.o. ..., v kataster stavb, že v teku sodni postopek za vzpostavitev etažne lastnine na tej stavbi in določitev pripadajočega zemljišča. Upravna organa navajata, da gre za vpis stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov. V takih primerih se po 146. členu ZEN seznanitev z vsebino elaborata opravi tako, da se elaborat objavi na oglasni deski v stavbi, ali razgrne v prostorih upravnika stavbe, elaborat za vpis stavbe pa mora vsebovati izjavo geodetskega podjetja ali projektanta, da je poskrbel za takšno seznanitev. Drugostopenjski organ v svoji odločbi iz takšne izjave povzema, da je bil elaborat 2. 10. 2009 izobešen v predmetni stavbi, upravičenci pa so se z njim lahko seznanili na sedežu geodetskega podjetja do 19. 10. 2009. Tudi če je bila zahteva za vpis stavbe pri upravnem organu vložena, kot navaja prvostopenjski organ v svojem sklepu, 25. 11. 2008, tedaj elaborat ni vseboval vseh predpisanih sestavin in ni mogel biti podlaga za vpis v kataster stavb do 19. 10. 2009, ko se je zaključila seznanitev z elaboratom (drugi odstavek 84. člena ZEN). Upravni organ je zato vlogo za vpis v kataster stavb kot popolno lahko obravnaval šele po tem datumu. Tedaj je moral najprej preveriti formalne pogoje po tretjem odstavku 84. člena ZEN, torej tudi, ali je v teku sodni postopek, ki bi pripeljal do vpisa stavbe v kataster stavb. Na tek takega sodnega postopka – postopka vzpostavitve etažne lastnine pred Okrajnim sodiščem v Kamniku pod opr. št. N 9/2009 je po tožbenih navedbah tožnik opozoril že pred izdajo izpodbijanega sklepa in nato v pritožbi zoper ta sklep (glede na predloženo dokumentacijo se je sodišče prepričalo, da je tožnik to ugovarjal v pritožbi, iz spisa pa je tudi razvidno, da je upravni organ opravljal poizvedbe pri sodišču, ki mu je sporočilo, da je tak postopek v teku). Že začet sodni postopek pa je po 3. točki tretjega odstavka 84. člena ZEN predstavljal oviro za vsebinsko odločanje upravnega organa.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je spoznalo, da v postopku za izdajo akta niso bila upoštevana pravila postopka. Zadevo je na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče tožniku katerega tožbi je ugodilo, prisodilo 350 EUR. Ta znesek mora plačati toženka.

Stroškovni zahtevek stranke z interesom A.A., ki v tem upravnem sporu ni bil uspešen, je sodišče zavrnilo.