Jedro

Toženec svoje pogodbene obveznosti, da bo preskrbel vse potrebno za prepis avtomobila na tožnika, ni izpolnil. Po predhodnem opominu z dne 13.5.1990, je tožnik zaradi razdora pogodbe upravičeno zahteval povračilo plačane kupnine v višini, ki je bila ugotovljena na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Odločitev sodišč, ki sta tožbenemu zahtevku ugodili temelji na določbah 126.čl. in 132.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da vrne tožeči stranki znesek 30.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.5.1990 dalje do plačila. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče druge stopnje napačno razlagalo določbo 1.odst. 377.čl. ZPP, po kateri bi moralo sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja, na katera ga je opozorilo sodišče druge stopnje, kar pa se v ponovljenem postopku ni zgodilo. Sodbi sodišč prve in druge stopnje tudi nimata razlogov o ugovorih tožene stranke, da se nudi pravno varstvo razpolaganju v nasprotju s prisilnim predpisom. Zmotna uporaba materialnega prava pa je podana, ker ni bilo upoštevano, da ne more biti razvezana pogodba, pri kateri sta obe pogodbeni stranki izpolnili svoje obveznosti. Upravičenja iz jamčevanje za stvarne napake pa tudi ne pridejo v poštev.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki je vložila odgovor. V njem izpodbija revizijske navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Toženčeve revizijske navedbe o pomanjkanju razlogov v sodbah sodišč prve in druge stopnje kažejo, da uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP. Ta kršitev je podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Po ugotovitvah revizijskega sodišča izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh dejstvih, ki so za razsojo zadeve odločilna. Pomanjkanje razlogov glede pritožbenih navedb o tožnikovem nedovoljenem razpolaganju ni bistveno, saj dejanske ugotovitve in njihova ocena kažejo, da v konkretnem primeru ne gre za razpolaganje po 3.odst. 3.čl. ZPP. Sodišče druge stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da pri ponovnem sojenju na prvi stopnji ni šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi kršitve 1.odst. 377.čl. ZPP, saj je sodišče prve stopnje dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, je toženec na sejmu prodal tožniku osebni avtomobil, ki pa formalno ni bil prepisan na toženca. Tožnik je ob nakupu dobil tudi prometno dovoljenje, ki je bilo na ime V.Š. Toženec svoje pogodbene obveznosti, da bo preskrbel vse potrebno za prepis avtomobila na tožnika, ni izpolnil. Po predhodnem opominu z dne 13.5.1990, je tožnik zaradi razdora pogodbe upravičeno zahteval povračilo plačane kupnine v višini, ki je bila ugotovljena na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Odločitev sodišč, ki sta tožbenemu zahtevku ugodili temelji na določbah 126.čl. in 132.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tako ni podan. Z revizijskimi navedbami, da je svoje pogodbene obveznosti izpolnil, ugovarja toženec dejanskim ugotovitvam. Teh navedb pri odločanju o reviziji ni mogoče upoštevati, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Revizijske navedbe o jamčevanju za napake pa so brezpredmetne, saj tožnik tega v postopku ni uveljavljal. Iz vseh teh razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).