Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakon je poskrbel za posebno varstvo upnikov, s katerim so zagotovljena načela oziroma zasnova delniške družbe. Vendar pa v konkretnem postopku (glede na uporabljeni način zmanjšanja osnovnega kapitala) ni treba posebej izpeljati procesa varovanja upnikov po 350. členu ZGD, saj gre zgolj za nominalno znižanje kapitala in ne za realno znižanje premoženja zaradi izplačil delničarjem.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.
: Registrsko sodišče je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo priglasitev za "vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register".
Predlagatelj se je proti navedenemu sklepu pritožil zaradi kršitve določil materialnega prava, kršitve določil procesnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu oziroma (podredno) njegovo razveljavitev z vrnitvijo zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje (pred drugim sodnikom).
Pritožba je utemeljena.
Predlagatelj je zahtevek za vpis (3. točka 2. odstavka 27. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg)) naslovil kot "znižanje osnovnega kapitala, zapisnik 5. delniške skupščine", kar pomeni, da je v skladu z 2. odstavkom 352. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) predlagal združen vpis sklepa o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala (348. člen ZGD) in vpisa rednega zmanjšanja osnovnega kapitala (1. odstavek 352. člena ZGD), medtem ko iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče zavrnilo predlog za vpis "spremembe osnovnega kapitala", iz njegove obrazložitve pa tudi, da je zavrnilo predlog za vpis spremembe statuta (ki niti ni bil vsebovan v priglasitvi). Ker je takšna odločitev glede na vloženi predlog nerazumljiva, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 39. člena ZSReg pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje.
Ker pritožnik (predlagatelj) ni konkretiziral razlogov za dodelitev zadeve drugemu registrskemu sodniku, je pritožbeno sodišče vrnilo zadevo v novo odločanje isti sodnici, saj iz podatkov spisa sicer ni razbrati, da bi prvič odločila neobjektivno.
V ponovljenem postopku naj registrsko sodišče upošteva, da je predlogu za vpis sklepa o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala in za vpis rednega zmanjšanja osnovnega kapitala v skladu s 14. členom stare Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredbe/1994), predlog v tej registrski zadevi je bil namreč vložen pred dnem 15.03.2002, ko je začela veljati nova Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba/2002), treba priložiti: 1.) sklep skupščine v notarski obliki, o zmanjšanju osnovnega kapitala; 2.) bilanco stanja, na podlagi katere je bil osnovni kapital zmanjšan, z revizorjevim potrdilom; in 3.) dokaz o tem, da je družba poravnala zahtevke upnikom ali jim zagotovila varščino (350. člen ZGD).
Predlagatelj je predložil notarski zapisnik 5. skupščine delniške družbe (predlagatelja), na kateri sta bila med drugim sprejeta sklep številka 3, da se osnovni kapital zmanjša zaradi pokritja izgube (3. odstavek 347. člena ZGD), in sklep številka 4, da se osnovni kapital zmanjša z združevanjem delnic (5. odstavek v zvezi z drugo alinejo 4. odstavka 347. člena ZGD). Pri tem se je izguba, ki je bila s sklepom navedene skupščine številka 2 ugotovljena v skupni višini 315.299.207,82 SIT, ujemala z izgubo, ki je izhajala iz bilance stanje na dan 31.12.2000 (list. št. 26). Prenesena čista izguba iz prejšnjih let je namreč znašala 202.623 (v tisočih tolarjev), čista izguba poslovnega leta pa 112.676 (v tisočih tolarjev), pri čemer je preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let znašal 3.894 (v tisočih tolarjev). Torej je prenesena čista izguba iz prejšnjih let ob upoštevanju prenesenega čistega dobička iz prejšnjih let znašala 198.729 (v tisočih tolarjev), kot to izhaja iz bilance stanja na dan 31.12.2000, ter iz pojasnil revizorske hiše PricewaterhouseCoopers d.o.o., Ljubljana, Parmova 53, z dne 25.02.2002 in z dne 27.03.2002. Razlika med 315.299 (v tisočih tolarjev) in 311.405 (v tisočih tolarjev) oziroma med 202.623 (v tisočih tolarjev) in 198.729 (v tisočih tolarjev) je namreč enaka 3.894 (v tisočih tolarjev).
Predlagatelj je predložil računovodske izkaze in poročilo revizorja za leto 2000 (tudi v originalu), s potrdilom, da "bilanca stanja v vseh pomembnih pogledih podaja resnično in pošteno sliko finančnega stanja" predlatelja, in bilanco stanja na dan 31.12.2000, ki pa dejansko ni bila predložena v izvirniku oziroma overjenem prepisu (1. odstavek 28. člena ZSReg). Vendar pa registrsko sodišče v zvezi s tem ni izpeljalo postopka po 1. odstavku 30. člena ZSReg (za odpravo navedene pomanjkljivosti). Zato svoje odločitve zaenkrat ni moglo temeljiti (tudi) na dejstvu, da "revidirana bilanca stanja ni (bila) predložena v originalu".
Uredba/1994 je v tretji alineji 14. člena v zvezi s 350. členom ZGD sicer poskrbela za posebno varstvo upnikov, s katerim so zagotovljena načela oziroma zasnova delniške družbe, vendar pa v tem postopku (glede na uporabljeni način zmanjšanja osnovnega kapitala) očitno ni bilo treba posebej izpeljati procesa varovanja upnikov, saj gre zgolj za nominalno znižanje kapitala in ne za realno znižanje premoženja zaradi izplačil delničarjev. V zvezi s tem gl. prispevek dr. Marijana Kocbeka, ki je bil pod naslovom "Kritje izgube delniške družbe" objavljen v reviji Podjetje in delo, št. 4/1996, str. 526. Ponovljeni postopek naj registrsko sodišče zaradi interesov družbe in delničarjev izvede v najkrajšem času in brez odlašanja. Družba mora namreč vedeti, kdo je upravičen izvrševati članske pravice, kdo ima glasovalno pravico na skupščini, kdo je upravičen izpodbijati sklepe in kdo je upravičenec do izplačila dividende. V zvezi s tem gl. prispevek Nataše Samec, ki je bil pod naslovom "Pravna narava, značilnosti in razmejitev postopkov razveljavitve, zamenjave, združitve, delitve in umika delnic" objavljen v reviji Podjetje in delo, št. 1/2000, str. 135. Če bo to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev, pa naj registrsko sodišče razpiše narok (2. odstavek 32. člena ZSReg), "na katerega naj povabi direktorja družbe ter predstavnika revizijske družbe" (kot je to v vlogi z dne 07.05.2002 predlagal predlagatelj).