Jedro

Upnik v nasprotju z zahtevo iz petega odstavka 40. člena ZIZ in drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni navedel podlage prehoda dolga, kot tudi ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ne da bi upnika pozivalo k odpravi pomanjkljivosti po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Uporaba 108. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru formalne, ne pa vsebinske pomanjkljivosti vloge.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog upnika za izvršbo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pojasni, da iz zemljiškoknjižnega vpogleda izhaja, da je pri nepremičnini, ki je bila v času nastanka izvršilnega naslova v lasti F. G., predlagana vknjižba lastninske pravice v korist dolžnice na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici D 9/2014 z dne 9. 9. 2014. Priznava, da sodišču pomotoma ni predložil navedenega sklepa o dedovanju, vendar, ker je to dejstvo razvidno iz javne knjige, saj je pri nepremičnini, na katero posega z izvršilnim naslovom, predlagan vpis lastninske pravice pod Dn 228215/2014, ki se po njegovem neutemeljeno ne izvede, bi ga moralo sodišče pozvati na odpravo pomanjkljivosti in bi takoj predložil sklep o dedovanju. Nepremičnino, pri kateri je v njegovo korist vknjižena hipoteka, je dedovala dolžnica, ki odgovarja za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. Meni, da je pravno nasledstvo podano in je po sklepu o dedovanju lastnica nepremičnine, na katero predlaga izvršbo, dolžnica. Pričakoval je, da se bo plomba o nameravanem vpisu lastninske pravice vpogledala po uradni dolžnosti. Šteje, da mu vknjižena hipoteka, ki učinkuje zoper vsakokratnega lastnika nepremičnine, omogoča prodajo le-te in poplačilo njegove zastavne pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za izvršbo. Svojo odločitev je utemeljilo z navedbami, da dolžnik po sklepu Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici N 2/2004 z dne 17. 2. 2009 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 539/2011 z dne 14. 1. 2011, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, ni S. G., zoper katero je bil vložen predlog za izvršbo, ampak F G.. Ker upnik prehoda obveznosti na dolžnico ni niti zatrjeval, niti izkazal na način po 24. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), predlogu za izvršbo ni ugodilo.

5. Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ sodišče izvršbo dovoli tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na dolžnika, kadar pa to ni mogoče, pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. V skladu s citirano določbo mora upnik v primeru, ko predlaga izvršbo zoper dolžnika, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, v predlogu določno navesti tudi način - podlago prehoda dolga. V trenutku vložitve predloga za izvršbo pa upniku (še) ni treba dokazovati prehoda obveznosti s predložitvijo javne ali po zakonu overjene listine, temveč mora prehod obveznosti ob vložitvi le zatrjevati s sklicevanjem na omenjene listine z določno označitvijo le-teh.(1) Na upniku je v fazi vložitve predloga za izvršbo tako trditveno breme o obstoju podlage prehoda dolga od dolžnika označenega v izvršilnem naslovu na dolžnika iz predloga za izvršbo, kot tudi v fazi ugovornega postopka dokazno breme o podlagi prehoda dolga, če dolžnik zatrjuje, da do prehoda ni prišlo.

6. V obravnavani zadevi upnik v nasprotju z zahtevo iz petega odstavka 40. člena ZIZ in drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni navedel podlage prehoda dolga, kot tudi ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Slednje upnik sam priznava v pritožbi. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ne da bi upnika pozivalo k odpravi pomanjkljivosti po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Uporaba 108. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru formalne, ne pa vsebinske pomanjkljivosti vloge.

7. Vsebinsko pomanjkljiva oziroma nesklepčna je tista vloga, pri kateri iz dejstev, ki jih zatrjuje stranka, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja (utemeljenost oziroma neutemeljenost zahteve). Formalna pomanjkljivost je stvar procesnega prava, nasprotno pa je vsebinska pomanjkljivost vloge oziroma njena nesklepčnost stvar materialnega prava. Nanaša se na dejansko podlago vloge in pogojuje odločitev o neutemeljenosti zahteve.(2)

8. Zahtevana izvršba zoper dolžnico nima podlage v navedbah in predloženih listinah v predlogu za izvršbo, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da kot takšen ni sklepčen, pravilen. Ne gre namreč za formalno pomanjkljivost, na katero se sklicuje upnik v pritožbi, ampak za nesklepčnost predloga, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upnika pozivati, naj predlog popravi oziroma dopolni, in ga je pravilno zavrnilo.

9. Ključno v navedeni zadevi ni, da S. G. kot dedinja po umrlem F. G. odgovarja za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja (142. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD) temveč, da je breme navajanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev, to je dejstev o prehodu obveznosti na dolžnico, na strani upnika, ki tega bremena tudi po oceni sodišča druge stopnje ni zmogel. Pritrditi je upniku, da so obveznosti zapustnika prešle na dolžnico kot dedinjo, vendar izvršbe zoper njo glede na upnikove pomanjkljive navedbe in dokaze v predlogu za izvršbo v konkretnem primeru ni mogoče dovoliti.

10. Pritožbeni razlogi po obrazloženem niso utemeljeni. Ker tudi niso podane kršitve, na katere je dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

11. Sprejeta odločitev ne predstavlja ovire, da upnik ponovno predlaga izvršbo zoper dolžnico. Sodišče pa bo njegovemu predlogu ugodilo le, če bo ta popoln v smislu določb 40. člena ZIZ.

12. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Resničnost izjave o prehodu dolga upnik poda pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo in v primeru dolžnikovega ugovora na sklep o izvršbi mora upnik v odgovoru na ugovor predložiti javno ali po zakonu overjeno listino, na katero se je skliceval v predlogu za izvršbo, in z njo dokazati, da je bil dolg prenesen ali je na drug način obveznost prešla na dolžnika. Kadar to ni mogoče, se prenos obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Op. št. (2) : Glej komentar k 108. členu ZPP v knjigi Lojze Ude [et al.], Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005.