Jedro

Glede nepremičnine, na dolžničin delež katere je predlagana izvršba, teče med istima strankama postopek za delitev solastne stvari, kar pa ne more biti razlog za odlog izvršbe, češ, da bo upnik dosegel poplačilo v nepravdnem postopku s pobotanjem medsebojnih terjatev, potem ko bo kupil dolžničin delež na nepremičnini.

Izrek

Ugovor in pritožba se zavrneta in se potrdita sklep o izvršbi in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe istega sodišča, opr. št. P 19/96, z dne 6.11.1997, dovolilo izvršbo na 1/3 solastni delež dolžnice na nepremičnini vlož. štev. 1768 k.o. ..., parc. štev.

1084/24, in sicer zaradi izterjave glavnice v znesku 970.767,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.3.1997 dalje, pravdnih stroškov v znesku 145.625,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.11.1997 dalje in stroškov izvršilnega postopka v znesku 34.650,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.2.2000 dalje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga dolžnice za odlog izvršbe in za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep o izvršbi je dolžnica vložila ugovor. Predlaga, da se sklep o izvršbi razveljavi, in navaja, da obveznost plačila zakonitih zamudnih obresti od pravdnih stroškov nima podlage v izvršilnem naslovu. Stranki sta bivša zakonca in med njima teče postopek razdružitve solastne nepremičnine, ki je tudi predmet izvršbe.

Nepremičnina se bo delila v nepravdnem postopku in v njem se bodo lahko pobotale tudi vse njune medsebojne terjatve. Nadalje je dolžnica v isti vlogi še predlagala, da se izvršba dovoli na drugem predmetu, da se izvršba odloži ter da se jo oprosti plačila sodnih taks.

Upnik je na ugovor odgovoril in predlaga, naj ga sodišče zavrne.

Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor dolžnice ni utemeljen, in ga je poslalo višjemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi (3. odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98).

Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga dolžnice za odlog izvršbe in za oprostitev plačila sodnih taks, se je zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožila dolžnica. Vztraja pri svojih predlogih in navaja, da je bila v postopku za razdružitev nepremičnine, na katero je bila dovoljena izvršba, že opravljena cenitev. Ker je ta postopek že v zaključni fazi, bo upnik lahko odkupil njen delež in se bodo medsebojni dolgovi pobotali. Nesmiselna je ponovna cenitev v izvršilnem postopku in dvakratna prodaja.

Izvršbo je treba odložiti tudi, ker je predlagala izvršbo na drug predmet, o čemer pa sodišče prve stopnje še ni odločilo. Glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks pa dolžnica navaja, da res ni predložila listin, ki bi izkazovale njeno premoženjsko stanje, vendar pa je sodišče kršilo postopek, ker je ni pozvalo k dopolnitvi predloga. Tudi tega, da je lastnica 1/3 nepremičnine, sodišče ne bi smelo upoštevati, saj ji ta ne prinaša dobička. Dolžnica prejema samo 40.000,00 SIT pokojnine, kar ne zadošča za normalno preživljanje. Prilaga dokazila.

Ugovor in pritožba nista utemeljena.

O ugovoru Sodišče prve stopnje je pravilno dovolilo izvršbo za v predlogu navedeni znesek terjatve, tako tudi za zakonite zamudne obresti od pravdnih stroškov, saj terjatev v celoti temelji na izvršilnem naslovu, to je sodbi Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. P 19/96 z dne 6.11.1997. Glede preostalega zneska obveznosti dolžnica niti ne navaja razlogov za nedopustnost izvršbe in je v tem delu ugovor neobrazložen s tem pa tudi neutemeljen (2. odstavek 53. člena ZIZ).

Podan pa ni niti kateri od razlogov, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 55. člena ZIZ.

O odlogu izvršbe Predlog za odlog izvršbe je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj postopek za razdružitev solastne nepremičnine strank, na dolžničin delež katere je predlagana izvršba, ne pomeni nobenega od razlogov iz 1. do 8. točke 1. odstavka 71. člena ZIZ ne drugega posebno upravičenega razloga za odlog. Izvršilni postopek je namenjen prisilnemu poplačilu terjatve, nepravdni postopek, na katerega se sklicuje dolžnica, pa ureditvi razmerij med solastniki. Dolžnica se neutemeljeno sklicuje na to, da bo upnik svoje terjatve lahko pobotal z dolžničinimi v primeru delitve nepremičnine s prodajo. Usoda nepravdnega postopka in obveznosti, ki utegnejo nastati z razdelitvijo nepremičnine, je negotova in ne more vplivati na veljavnost izvršilnega naslova ne na njegovo izvršljivost. Prav tako ni utemeljen razlog za odlog izvršbe, da sodišče prve stopnje še ni odločilo o predlogu, da se ta dovoli na drug predmet. V vsakem primeru pa dolžnica ni za verjetno izkazala, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo.

O oprostitvi plačila sodnih taks Sodišče druge stopnje se nadalje strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se zavrne predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi iz listin, ki jih je dolžnica naknadno predložila, je razvidno, da njen predlog ni utemeljen, saj s plačilom ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (1. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST, Ur. l. SRS, št. 1-1/90, in RS, št. 14/91 - 50/98). Dolžnica prejema 40.000,00 SIT pokojnine, medtem ko znaša njena taksna obveznost ob vložitvi predloga 6.750,00 SIT za ugovor (tar. št. 3/3 ZST) in 1.500,00 SIT za predlog za odlog izvršbe (tar. št. 1/3).

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor dolžnice in pritožbo zavrnilo kot neutemeljena in potrdilo izpodbijana sklep o izvršbi in sklep sodišča prve stopnje.